Zvončniki (Platycodon grandiflorus) zacvetijo na začetku poletja v beli, pink rožnati ali modri barvi. Nekateri so visoki tudi 60 do 80 cm, drugi so pravi pritlikavci. Večina sort ima enostavno zvončasto cvetje, nekatere pa imajo dvojni venec cvetnih listov. Vsi imajo radi sveža in hranilna tla na soncu. Zimski mraz sicer odlično prenašajo, res pa je, da odženejo šele, ko se ozračje in zemlja spomladi pošteno ogreje, lahko tudi šele po prvem maju. Zato se včasih zgodi, da nepoznavalec te lastnosti misli, da so rastline čez zimo umrle in jih s prezgodnjim prekopavanjem tal uniči.
Zvončniki bogato cvetijo vse poletje, če imajo v zemlji dovolj hrane in vode in so posajeni na sončni ali polsenčni gredi. Vendar le, če jim ne dovolimo semeniti. Takoj po odcvitanju namreč razvijejo velike in z mnogimi semeni bogate semenske glavice, podobne oblike, kot maki. Če bi jih radi razmnoževali s semeni iz domačega pridelka, jih lahko pustimo dozoreti in seme posejemo. Ob tem se moramo zavedati, da potomci ne bodo vedno enaki staršem, ker so to križanci, ki niso genetsko stabilni. Dobili bomo mešanico rastlin, različnih barv in tudi različnih višin, kar bo morda komu celo všeč. Sejančki sicer ne napredujejo prav hitro, bodo pa v veselje tistim vrtičkarjem, ki radi sami vzgajajo nove sadike.
Če pa želimo, da bodo zvončniki vedno znova in znova odganjali nove popke, moramo odcvetele cvetove sproti odstranjevati in, ko odcvetijo vsi cvetovi na enem steblu, moramo steblo prikrajšati do prvih dobro razvitih listov. To je običajno na eni tretjini višine cvetnega stebla pri visokih sortah. Pri nizkih sortah pa ostane le kaka tretjina višine cvetnega stebla.
Tekst:
Jožica Golob-Klančič
univ. dipl. ing. hort.
Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
