Jesenske astre so sicer zelo trpežne trajnice, ki nimajo posebnih zahtev. Rade so sicer na soncu ali v polsenci in bogato cvetijo v vsaki vrtni prsti. Vendar se v nekaj letih tako razrastejo in zemljo toliko izčrpajo, da njihovo cvetenje začne popuščati. Takrat je čas, da njihove nasade obnovimo.
Ker jesenske astre (Aster dumosus) v mnogih sorta in različnih barvah cvetijo proti koncu poletja in na začetku jeseni, bodo imele čisto dovolj časa za razrast in priprave na cvetenje že prvo jesen po presajanju, če to storimo spomladi.
Če imamo samo eno sorto jesenskih aster in jih želimo tudi po presajanju ohraniti na istem mestu, jih preprosto izkopljemo, zemljo prerahljamo in pognojimo z organskim gnojilom, nato pa posadimo mlajše poganjke spet na isto izpraznjeno mesto. Ker se bogato razmnožijo, nam jih gotovo ostane še nekaj za kak morebitni nov nasad.
Če pa imamo več sort jesenskih aster v neposredni bližini drugo ob drugi, se nam kaj rado zgodi, da bomo sorte med seboj pomešali, ker na stiku med posameznimi skupinami v zemlji korenine rade prerastejo druga preko druge. Zato tu previdnost ne bo odveč. Zlasti pa jih ne moremo znova saditi na isto mesto, kjer so rasle prej, ker je prav verjetno, da bodo posamezne korenine ostale v zemlji neopazne in bodo kasne povzročile mešanje sort. Če nas nenadzorovano prepletanje sort ne moti, bo to še sprejemljivo, drugače bi morda bilo bolje nasad osnovati na novo, na novi gredici in z novimi sadikami.
V matičnih nasadih gojimo različne sorte jesenskih aster odmaknjeno drugo od druge. Tako delamo tudi v vrtovih, če želimo ohraniti sortno čistost.
Ker je veliko sort jesenskih aster občutljivih na plesen, ki v suhih in vročih poletjih v sivo pobarva stebla in listje, je dobro poiskati novejše sorte, ki so bolj odporne na to rastlinsko bolezen. Poleg tega lahko omejujemo širjenje plesni tudi na ta način, da vse rastlinske dele takoj po cvetenju odstranimo z gredic in jih sežgemo. Preprosto odcvetela cvetna stebla požanjemo tik nad tlemi in ubijemo dve muhi na en mah. Omejujemo razvoj bolezni in preprečujemo nenadzorovano razsejavanje semena, ki se raznese v širšo okolico in kot plevel kali vsepovsod, nikoli pa ne da kvalitetnih novih sadik. To lastnost astram marsikdo zameri popolnoma po nepotrebnem, saj s preprostim ukrepom razsejavanje lahko preprečimo in uživamo v pozno poletni in zgodnje jesenski lepoti drobnih marjetic. Sorte jesenskih aster v vseh mogočih tonih modre, bele, rožnate in škrlatno rdeče barve vedno ohranjamo zelo preprosto in zanesljivo le z delitvijo.
Tekst:
Jožica Golob-Klančič
univ. dipl. ing. hort.
Fotografije:
Mojca Rehar Klančič
univ. dipl. ing. agr.
Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
