Veliko je kotičkov na vrtu, kjer praproti odlično uspevajo brez kake posebne nege. Taki so tudi senčni prostori, kamor nikoli ne posije sonce. Večina praproti ima rada rahla odcedna tla, bogata s humusom, tudi kisla tla. Niso pa zahtevne, kar se prehranjenosti tal tiče. Zato lepo uspevajo na listovki ali na s šoto bogatih tleh.
Kdor trajnice šele spoznava in je doslej sadil na svojem vrtu le enoletnice, ta praproti ne ceni kaj prida. Zameri jim namreč najmanj to, da ne cvetijo, saj zanj štejejo le močne barve begonic, tagetesov, salvij in mnogih novejših enoletnic. Če že kaj sadi v senci, so to običajno vodenke ali kaj podobnega.
Tudi takšne praproti svetlo zelene barve in nenavadne oblike listja lahko uspevajo v senčnih kotičkih. Posebno lepe pa so, če jim lahko zagotovimo še 'divje okolje'.
Tisti z bolj prefinjenim okusom pa poleg enoletnic tudi za senčne kotičke zna poiskati trajnice z zanimivimi oblikami in barvami listja, kot so recimo praproti. Tudi drugih trajnic s takimi lastnostmi je kar nekaj, vendar so praproti kraljice goste sence. Njihovi listi so si med seboj lahko zelo različne oblike in celo zelena barva ni vedno enaka. Nekatere med njimi pa imajo tudi barvito listje, vsaj občasno, če že ne stalno. In mnoge med njimi ohranijo liste tudi pozimi.
Skoraj vse praproti sadimo v senco ali celo gosto senco. Rade pa imajo tudi zavetne kotičke, kjer ne piha močna burja, ki bi jih preveč izsušila. Vendar ob dovolj bogati zastirki dodatnega zalivanja skoraj ne potrebujejo, saj se pod zastirko zemlja ne more tako močno izsušiti, kot tam, kjer je zemlja gola.
Da bo humusa v tleh vedno dovolj, lahko poskrbimo na različne načine. Lahko jim vsako jesen ali pomlad znova na koreninah naredimo zastirko iz odpadlega listja. Lahko jim na korenine naložimo na pol sprhnelo listovko, ki smo jo nabrali v gozdu. Morda pa je najenostavneje kupiti šoto in jo naložiti v debeli plasti na korenine praproti. Nikoli pa zemlje okrog praproti ne prekopavamo, ker imajo tanke koreninske laske razpredene tudi tik pod zemljo in bi jih s prekopavanjem poškodovali. Vsako pomlad pa odstranimo utrujene ali odmrle liste, predvsem zaradi lepšega videza, preden začnejo odganjati novi. Pri zimzelenih praprotih spomladi odstranimo močno poškodovane liste tudi, če so še delno zeleni, da bodo rastline delovale spet sveže in lepo, saj bodo zelo hitro odgnale nove liste..
Tekst:
Jožica Golob-Klančič
univ. dipl. ing. hort.
Fotografije:
Mojca Rehar Klančič
univ. dipl. ing. agr.
Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
