Vsak dober vrtnar ali načrtovalec ve, da so trajnice osnova lepo urejenega okrasnega vrta ali javne zelene površine.

Najlažje je zasaditi nekaj dreves in grmovnic ter zasejati travo, morda dodati barvito gredico enoletnic. A to ni dovolj. Piko na i dajo prav trajnice. Zakaj?

Ker so zanimive celo leto, ko cvetijo in tudi, ko ne cvetijo. Ker sadiko kupimo le enkrat, ta pa raste in se razrašča. Tako da ˝mladičke˝ kmalu lahko presadimo drugam ali z njimi razveselimo prijatelje. Toliko sort je, da lahko z njimi ustvarimo strogo formalni vrt ali sproščeno divji, kričeče barvit ali prefinjeno umirjen kotiček. So majhni, le slab centimeter visoki drobižki, ki zapolnijo fuge tlakovanih poti, pa tudi pravi orjaki, ki nas skrijejo pred radovednimi pogledi.

Koliko denarja naša mesta vsako leto namenijo gredam enoletnic in cvetočih čebulnic? Preveč. V mestnih parkih lahko barvite enoletnice elegantno zamenjajo zanimive trajnice. Poleg tega, da so lepe, jih sadimo le enkrat in je zato strošek za sadike neprimerno nižji.

Če smo uspeli zbuditi vašo radovednost, berite dalje.

Na naši strani je mnogo zanimivega. V naši vrtnariji boste dobili vse, kar potrebujete, da bi dodali barvitost in zanimive teksture vašemu vrtu. V vrtnariji Trajnice Golob-Klančič gojimo preko 1100 vrst in sort trajnic. Od Acaena-e do Waldsteinia-e. Vedno imamo na zalogi velike količine posameznih vrst (sort), ki so namenjene urejevalcem okolja ali večjim zasaditvam s trpežnimi rastlinami. Naše strokovno zelo dobro podkovane in visoko izobražene prodajalke vam bodo z veseljem pomagale pri izbiri. Na pomoč bodo priskočile tudi, če boste imeli kakršnokoli vprašanje glede načrtovanja, zasajanja ali vzdrževanja.

Ker pove slika več kot tisoč besed ...

Marsikdo še vedno zmotno misli, da je najprimernejši čas za sajenje trajnic samo pomlad. Drugi spet sodijo, da trajnice sadimo lahko spomladi ali jeseni. Resnica pa je, da jih lahko sadimo vedno, kadar zemlja ni zmrznjena, če le imamo trpežne sadike, ki so bile vzgojene asketsko v navadni vrtni prsti, na prostem in v lončkih. Takšne sadike namreč ob prenosu iz lončkov na gredo ne utrpijo nobenega šoka, pač pa pridejo iz utesnjenih rastnih pogojev v mnogo boljše. Na gredi bodo imele namreč mnogo več prostora in seveda tudi hrane. Pa še oskrba z vodo je v gredi mnogo bolj enakomerna, kot je lahko v lončku, kjer se včasih na majhnem prostoru gnete veliko korenin in veliko listja.

Zlasti, če sadimo trajnice na prosto od pomladi do konca poletja, ko je toplote za rast veliko, se korenine v zemlji neverjetno hitro razvijejo v širino in globino in tako črpajo veliko vode in hranilnih snovi. Kot posledica se seveda pokaže bujna rast.

Sredi poletja in včasih še tudi ob koncu poletja, ko so temperature najvišje, se lahko zgodi, da dolgo ni dežja in je v zemlji premalo vlage. Takrat pa je za sveže posajene trajnice, ki še niso dodobra vraščene, potrebno nekoliko več skrbi za zalivanje, da ne bodo trpele suše. Ampak zemlja se na prostem nikoli ne izsuši vsak dan, kot se to dogaja v lončkih. Zato je enkrat tedensko čisto dovolj temeljito zaliti. Pri sajenju trajnic poleti torej sploh ne bomo sužnji zalivanja, kot se marsikdo boji.

Pozno poletno sajenje trajnic ima torej kar nekaj prednosti pred pozno jesenskim. Vse, kar bo posajeno v hladnejšem obdobju, bo namreč le malo raslo in bolj čakalo na pomlad, ko se bo v resnici spet začela nova rast.

Tekst:
Jožica Golob-Klančič univ. dipl. ing. hort.

Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..