Preverjene kombinacije trajnic za zasaditev tako javnih, kot zasebnih okrasnih površin
Mešane grede trajnic
Predlagane kombinacije trajnic omogočajo atraktiven in harmoničen izgled. Rastline so na grede razporejene dinamično in se medsebojno sproščeno preraščajo, paleta barv in struktur se neprestano spreminja in ustvarja različne poglede v posameznih letnih časih, od zgodaj cvetočih čebulnic, pa do pozno jeseni cvetočih trajnic čudovitih barv. Celo pozimi mnoge zanimive strukture posušenih socvetij in nekatere zimzelene trajnice ohranjajo lep videz. Bistveno pa je, da grede služijo namenu vnašanja barv in urejenosti na javne površine in v privatne vrtove in so ob tem še finančno učinkovite. Vse sadike so seveda vzgojene v naši vrtnariji in ker so vedno na prostem, jih sadimo lahko skoraj celo leto.
Uporaba trajnic včasih ni preprosta, saj je že ob načrtovanju potrebno precej znanja. Prav tako so določena znanja potrebna tudi pri vzdrževanju. Žal, prav tu je vzrok, da veliko zasaditev javnih površin v naših mestih ne uspe, kljub temu da je za vzdrževanje potrebno le pravočasno odstraniti plevel, po potrebi odstraniti posušene in odcvetele dele rastlin, maksimalno enkrat na leto pognojiti in po potrebi kakšno rastlino razsaditi ali presaditi. Večina ljubiteljskih vrtnarjev ta opravila z nekaj občutka opravi brez težav, zato je v privatnih vrtovih vsako leto več trajnic.
Vse potrebne strokovne nasvete glede izbire rastlin in postavitve na gredo nudimo za pri nas kupljene sadike brezplačno.
V nadaljevanju so predstavljene kombinacije primerne za določeno situacijo in namen, ter dano kvadraturo. Razporeditev rastlin po površini je odvisna od oblike grede, ter od tega iz katere smeri bo vidna. Gre za tako imenovani modularni sistem, ki omogoča preprosto sestavljanje vnaprej pripravljenih kombinacij.
Omeniti velja še, da pogoji za rast na dveh različnih lokacijah nikoli niso popolnoma identični, kar se odraža tudi na rasti rastlin. Struktura in lastnosti prsti, količina hranil v njej in dognojevanje, način in obilnost zalivanja, osončenost, obdelava tal in ukrepi za nego rastlin, morda gaženje, vandalizem,… Vse to lahko povzroči, da so po nekaj letih določene rastline zelo lepo razraščene, v drugi gredi pa kraljujejo druge.
Primer zasaditve:
Zaradi pestrosti vrst in sort, ki jih gojimo v naši vrtnariji je to le ena od neštetih možnih kombinacij. Vsakemu naročniku običajno pripravimo njemu lastno, če se seveda ne odloči za eno od že sestavljenih.
Preizkušena kombinacija za sončno lego, ki se lepo poda tako na javno površino, kot v privatni vrt in je primerna za sajenje povsod po Sloveniji.
Za lažjo predstavo strukture rastlin so predstavljene rastline v fazi cvetenja, vendar na gredi nikoli ne cvetijo vse naenkrat. Kdaj kaj cveti, koliko sadik potrebujemo in okvirna ocena stroškov so razvidni iz spremljajoče tabele.
https://www.trajnice.com/sl/89-blog/528-mesane-grede-trajnic#sigFreeIdd5ce21d3d9
Lokacija in priprava prsti
V opisu posamezne mešanice trajnic je navedeno za kakšno lokacijo so primerne. Zelo pomembno je, da se tega držimo, saj npr. rastline, primerne za senco, na sončni pripeki nikakor ne bi lepo uspevale.
Priprava zemlje je prav tako zelo pomembna. Tu velja poudariti, da zamenjava zgornjega sloja prsti skoraj nikjer ni potrebna, saj je tudi na zelenjadnem vrtu ali njivi nikoli ne menjamo! Raje prilagodimo izbor rastlin, če je prst npr. ekstremno težka ali peščena, kisla, občasno zamočvirjena, izpostavljena soljenju,… izberimo rastline, ki jim taki pogoji ustrezajo. Izjema glede zamenjave vrhnjega sloja prsti je morda le situacija, ko je vrhnja plast iz gradbenih odpadkov, onesnažena s kemikalijami,…
Trajni pleveli nikakor ne sodijo na gredo s trajnicami. Problem je treba odpraviti preden trajnice posadimo. To so pleveli, ki se razraščajo s podzemnimi organi in se nova rastlina razvije že iz malega dela korenine oz. podzemnega stebla – pirnica (Agropyron repens), slak (Convolvulus arvensis), preslica (Equisetum sp.), osat (Cirsium arvense), koprive (Urtica dioica),…
Zbita tla je potrebno razrahljati s temeljito obdelavo. Strojno večkratno rahljanje je najboljše, v času, ko so tla ravno prav vlažna. Če se dela lotimo v premokri zemlji, jo še dodatno zbijemo. Če se ga lotimo, ko so zbita tla suha, naletimo lahko na kot beton trdo zemljo. Težka tla izboljšamo z dodajanjem peska in/ali organske snovi v obliki komposta in organskih gnojil. Šote iz več objektivnih razlogov ni potrebno dodajati, vendar je pogosto uporabljena zaradi poenostavitve dela, morda neznanja.
Po naših izkušnjah so najboljša organska gnojila, ki jih lahko v postopku priprave tal enakomerno raztrosimo po površini in nato z rahljalnikom enakomerno vdelamo v tla. Lahko pa gnojilo dodajamo neposredno v sadilno jamo ob sajenju - izkopljemo sadilno jamico, dodamo gnojilo, rahlo pokopljemo, da se gnojilo zmeša s prstjo na dnu jamice in sadiko posadimo.
Temeljita priprava prsti pred sajenjem nam bistveno olajša delo kasnejšega vzdrževanja.
Sajenje
Najboljše je, da vse sadike razporedimo po gredici, preden začnemo s sajenjem. Če je greda večja, lahko nanjo "pripnemo" metrsko mrežo s pomočjo vrvi, količkov, palic, označb iz belega peska, z motiko naredimo označbe, … kar nam je lažje. Sadike za mešane grede razporedimo po vrstnem redu in po spodnjih navodilih; najprej strukturne, nato spremljajoče vrste, ki jih sadimo v skupine, na koncu pokrovne trajnice. Trajne čebulnice sadimo običajno jeseni in z njimi zapolnimo praznine med trajnicami.
https://www.trajnice.com/sl/89-blog/528-mesane-grede-trajnic#sigFreeIde033bdd713
Vedno sadimo sadike, ki so bile že v lončkih dobro zalite, saj presušene po saditvi na gredi težko dovolj zalijemo.
Če sadimo v vročem in suhem vremenu, je priporočljivo z rezjo zmanjšati listno maso velikih rastlin.
V vsakem primeru po sajenju temeljito zalijemo. Če sledi suho vreme, zalivanje po potrebi ponavljamo.
Nega nasada
Priporočamo pogosto prisotnost vzdrževalca v nasadih, da bodo dela opravljena z minimalnim časovnim vložkom. Tako bo za npr. redno pletje porabljeno bistveno manj časa, kot če bomo v nasadu le poredko. Če bomo iz nasadov odstranjevali sproti še majhne plevele, ki še niso razvili semena bomo s tem preprečeveli njihovo množenje. Temu dodajmo še spodrezovanje plevelov v suhem vremenu z orodjem "spodrezačko". Tako zelo hitro in preprosto obdelamo velike površine med rastlinami in s tem uničimo tudi množico drobnih plevelov. Velike spodrezane plevele odstranimo z grede, drobne pa lahko pustimo, saj se bodo posušili in skrili.
Za rez odmrlih delov rastlin na manjših površinah uporabljamo škarje ali krajši srp, npr. srp ki se uporablja za radič. Za odstranjevanje rastlinskih ostankov z rezjo na večjih površinah pa čas potreben za delo bistveno zmanjšamo z uporabo ročnih strojnih orodij. Odmrle ali poškodovane dele rastlin odstranjujemo sproti, ko ne služijo več okrasnemu namenu ali če obstaja nevarnost, da se bo rastlina razsejala. Kar smo na gredi pustili za zimski okras, odstranimo preden začnejo odganjati spomladanske čebulnice in prve trajnice.
Ko zalijemo, zalijmo temeljito, da s tem spodbudimo rast korenin v globino. Tako si bodo tam rastline tudi same v bodoče poiskale vodo. Če bi zalivali pogosto in površinsko z uporabo majhne količine vode, bi s tem spodbujali rast korenin le v zgornjem sloju prsti. Tam so korenine izpostavljene hitrim spremembam vlage in so posledično odvisne od nas, torej od našega dodajanja vode z zalivanjem.
Tekst, skice in tabele: Mojca Rehar Klančič univ.dipl.ing.agr.
©Vrtnarija Trajnice Golob-Klančič