Če upoštevamo dejstvo, da je vrt oblikovani del narave, bomo pač skrbeli, da bo na vrtu raslo tisto, kar smo sadili in sejali, oziroma tisto, kar pač želimo. Zato bomo sproti odstranjevali vse plevele. Po definiciji so pleveli namreč vse rastline, ki rastejo na nepravem mestu ob nepravem času. Navadni bršljan velja v gozdu za plevel, ker dela škodo na drevju. Na vrtu pa ta isti bršljan (ali njegove sorte) lahko velja za zaželjeno rastlino, ko z njim pokrivamo tla na strmih brežinah ali z njim oblačimo grde betonske zidove ali ga usmerjamo po žičnih ograjah in z njegovo pomočjo oblikujemo zelene pregrade.
Na vrtnih gredicah bomo torej skrbeli, da se pleveli nikoli ne bodo preveč razrasli, ker jih je pač najlaže odstranjevati, dokler jih je malo in dokler so majhni. Ne smemo dopustiti, da se sejejo, ker potem pletja ne bo ne kraja in ne konca. Najmanj dela imamo s pleveli, če gredice pregledujemo in plevemo vsak teden. Tako bomo tudi velike grede zlahka ohranjali brez plevela ob zelo majhni porabi časa. Spotoma ko uživamo ob pogledu na razvijajoče se ali cvetoče trajnice bomo istočasno še populili tistih nekaj plevelov. Pri tem sta nam v največjo pomoč dve orodji. Dokler je med sadikami dovolj praznega prostora, da lahko uporabljamo motikico, bomo ob pletju z njo lahko poskrbeli še za rahljanje zemlje in razbijanje morebiti nastale skorje na zemlji. Kasneje, ko trajnice strnejo svojo rast in z motičico ne moremo več do zemlje, bo dovolj prostora za rast našlo tudi vedno manj plevelov. Tistim redkim pa pridemo do živega le še z nožičkom, s katerim posamezne plevele spodrežemo ali jih izvrtamo.
Tekst:
Jožica Golob-Klančič
univ. dipl. ing. hort.
Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
