Vsak dober vrtnar ali načrtovalec ve, da so trajnice osnova lepo urejenega okrasnega vrta ali javne zelene površine.

Najlažje je zasaditi nekaj dreves in grmovnic ter zasejati travo, morda dodati barvito gredico enoletnic. A to ni dovolj. Piko na i dajo prav trajnice. Zakaj?

Ker so zanimive celo leto, ko cvetijo in tudi, ko ne cvetijo. Ker sadiko kupimo le enkrat, ta pa raste in se razrašča. Tako da ˝mladičke˝ kmalu lahko presadimo drugam ali z njimi razveselimo prijatelje. Toliko sort je, da lahko z njimi ustvarimo strogo formalni vrt ali sproščeno divji, kričeče barvit ali prefinjeno umirjen kotiček. So majhni, le slab centimeter visoki drobižki, ki zapolnijo fuge tlakovanih poti, pa tudi pravi orjaki, ki nas skrijejo pred radovednimi pogledi.

Koliko denarja naša mesta vsako leto namenijo gredam enoletnic in cvetočih čebulnic? Preveč. V mestnih parkih lahko barvite enoletnice elegantno zamenjajo zanimive trajnice. Poleg tega, da so lepe, jih sadimo le enkrat in je zato strošek za sadike neprimerno nižji.

Če smo uspeli zbuditi vašo radovednost, berite dalje.

Na naši strani je mnogo zanimivega. V naši vrtnariji boste dobili vse, kar potrebujete, da bi dodali barvitost in zanimive teksture vašemu vrtu. V vrtnariji Trajnice Golob-Klančič gojimo preko 1100 vrst in sort trajnic. Od Acaena-e do Waldsteinia-e. Vedno imamo na zalogi velike količine posameznih vrst (sort), ki so namenjene urejevalcem okolja ali večjim zasaditvam s trpežnimi rastlinami. Naše strokovno zelo dobro podkovane in visoko izobražene prodajalke vam bodo z veseljem pomagale pri izbiri. Na pomoč bodo priskočile tudi, če boste imeli kakršnokoli vprašanje glede načrtovanja, zasajanja ali vzdrževanja.

Ker pove slika več kot tisoč besed ...

Zalivanja bo na vrtu toliko, kolikor ga želimo in ga lahko izpeljemo. Sploh ni nujno, da smo sužnji vsakodnevnega zalivanja! Vrt je lahko vseeno zelo lep. Če ob snovanju zasaditve razmišljamo tudi o potrebah rastlin in poenostavljanju vzdrževanja, bomo sadili takšne rastline in na takšna mesta, da bo zalivanja čim manj.

Vsa druga vrtna opravila namreč lahko tudi počakajo, od žeje umirajoče rastline pa potrebujejo takojšnjo akcijo.

Skromne sadike žajblja, ki so bile vzgojene asketsko, se bodo po sajenju na vrt hitro razvile v lepe rastline. Le ob sajenju jih bo treba zaliti, če sadimo v zelo sušnem obdobju. Potem pa si bodo pomagale same tudi v največji suši.

Skromne sadike žajblja, ki so bile vzgojene asketsko, se bodo po sajenju na vrt hitro razvile v lepe rastline. Le ob sajenju jih bo treba zaliti, če sadimo v zelo sušnem obdobju. Potem pa si bodo pomagale same tudi v največji suši.

Skromne sadike žajblja, ki so bile vzgojene asketsko, se bodo po sajenju na vrt hitro razvile v lepe rastline. Le ob sajenju jih bo treba zaliti, če sadimo v zelo sušnem obdobju. Potem pa si bodo pomagale same tudi v največji suši. Na pravo mesto in v pravo zemljo posajene trajnice v glavnem poskrbijo za dovolj vode same. Le ob izrednih sušah in ob zares visokih temperaturah bomo z zalivanjem poskrbeli za njihov lepši videz. V naravi namreč mnoge rastline kritična obdobja preživijo tako, da odvržejo del listja ali prenehajo cveteti. Isto se dogaja tudi na vrtu. Ker pa tu gojimo rastline zaradi njihove lepote in ne zgolj zato, da bodo preživele, jim je včasih treba pomagati z občasnim zalivanjem. To pomeni enkrat na teden res temeljito namočiti zemljo, v kateri rastejo. Če seveda dolgo ni dežja. Bolj bujne bodo sicer skoraj vse trajnice po vrsti, če ne bodo izpostavljene dolgotrajni in močni suši, za preživetje pa zalivanja mnoge sploh ne potrebujejo. Če torej ne želimo ali ne moremo zalivati, bomo na sončna rastišča in v plitva tla sadili netreske in nizke homulice, pa timjane, ježico, paroničije in še marsikaj. V sušnih, vendar dovolj globokih tleh lahko tudi brez vsakega zalivanja preživi marsikatera vrtna trava, pa hermelike, lavandule, žajblji, šetraji, laški smilj, vse maslenice, bradate perunike, mnogi nageljčki in še kaj. Če pa je zemlja globoka, humusna in z dovolj glinastih delcev, takšna torej, ki zadrži veliko vlage, lahko v njej preživi zelo veliko trajnic brez vsakega zalivanja. Seveda to velja le za že dobro vraščene trajnice, ki imajo že dobro razvit koreninski sistem. Sveže posajene trajnice potrebujejo nekaj pomoči v obliki zalivanja, dokler se ne vrastejo, zlasti če jih sadimo poleti ali sploh v sušnem obdobju. Če so sadike bile vzgojene v šotnici in še močno gnojene, bo dela z njimi kar veliko, če želimo, da preživijo. Zato za isto vrsto in sorto trajnice ne veljajo vedno ista pravila. Velikokrat kupimo lepo, bogato cvetočo trajnico, jo posadimo na vrt, skrbno zalivamo, pa jo vseeno kmalu pobere. Drugič pa posadimo sadiko skromnega videza, pa se kmalu iz nje razvije bujna rastlina. Marsikaj je torej odvisno od predpriprave sadik na vrtne pogoje.

Tekst:
Jožica Golob-Klančič
univ. dipl. ing. hort.

Fotografije:
Mojca Rehar Klančič
univ. dipl. ing. agr.

Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..