Veliko trajnic je zelenih ali vsaj dobro vidnih tudi vso zimo. Nekaterim pa jeseni nadzemni deli odmrejo in čez zimo jih niti ne opazimo, saj v zemlji ostanejo skrite le njihove korenine, korenike, gomolji ali čebule.
Nekatere trajnice imajo po površini zemlje razpredene korenike, kot recimo bradate perunike in jih ne moremo prezreti, čeprav nimajo listja. Nekatere imajo rastne vršičke tik pod zemljo in po nekaj listkov tudi kadar počivajo, kot recimo rudbekije in jesenske astre. Druge imajo spet preplet odmrlih listnih in cvetnih stebel še vedno lep in dobro viden tudi, ko mirujejo, in jih z grede odstranjujemo šele spomladi tik pred začetkom nove vegetacije. Takšne so n.pr. mnoge trave, hermelike in sibirske perunike.
Močvirski hibiskus (Hibiscus moscheutos-hy.'Galaxy') cveti v različnih barvah in razvije ogromne cvetove, če skrbimo, da bo imel veliko vode in veliko hrane. Seveda, če smo bili tudi dovolj potrpežljivi in ga nismo prezrli, kljub temu, da začne odganjati šele v začetku maja.
Nekatere trajnice pa so že jeseni tako temeljito odvrgle vse nadzemne dele, da so se sledovi njihove rasti izgubili. Poleg tega začnejo na novo odganjati šele zelo pozno spomladi, zato se rado zgodi, da jih ob spomladanskih delih na vrtu niti ne opazimo. Tako s hojo ali prekopavanjem gredice uničimo marsikaj, preden smo se tega prav zavedeli. Res se to dogaja bolj začetnikom in sploh nepoznavalcem trajnic, zlasti pa tistim, ki k delu med trajnicami pustijo občasne 'pomočnike'. Pred leti se mi je kolega, ki je prijatelju načrtoval vrt in vanj vnesel tudi lepo gredo trajnic, potožil, da je ob obisku naslednje leto opazil, da trajnic ni več nikjer. Na vprašanje, kaj se je z njimi zgodilo, je dobil odgovor: ' Spomladi sem poklical vrtnarja, da mi opravi vzdrževalna dela, pa mi je gredo prekopal'. Veliko imamo namreč 'vrtnarjev', ki to seveda niso in zlasti se jim o trajnicah niti ne sanja. Po drugi strani pa je tudi res, da že mnogi strokovnjaki, še bolj pa ljubiteljski vrtnarji ali vrtičkarji poznajo in zasajajo veliko trajnic. Zato je seveda priporočljivo, da na grede ne puščajo nikogar, ki ni posvečen ali ni pri zasajanju sodeloval. Še kakšen prizadeven zakonski mož, ki rad kosi travo na vrtu, mimogrede pokosi še kakšno trajnico, ki jo je gospodinja neprevidno posadila preveč v območje delovanja vrtne kosilnice.
Takšni so recimo vsi zvončniki in močvirski hibiskusi, ki se velikokrat zbudijo šele nekje v maju. Zato moramo mesta, kamor smo sadili takšne trajnice na nek način označiti ali si jih dobro zapomniti. Predvsem pa mora veljati pravilo, da okrog trajnic lahko brklja po zemlji le tisti, ki trajnice pozna in ve za njihove male posebnosti. Ostali naj se tem gredicam umikajo v velikem loku, da ne naredijo več škode kot koristi.
Tekst:
Jožica Golob-Klančič
univ. dipl. ing. hort.
Fotografije:
Mojca Rehar Klančič
univ. dipl. ing. agr.
Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
