Vsak dober vrtnar ali načrtovalec ve, da so trajnice osnova lepo urejenega okrasnega vrta ali javne zelene površine.

Najlažje je zasaditi nekaj dreves in grmovnic ter zasejati travo, morda dodati barvito gredico enoletnic. A to ni dovolj. Piko na i dajo prav trajnice. Zakaj?

Ker so zanimive celo leto, ko cvetijo in tudi, ko ne cvetijo. Ker sadiko kupimo le enkrat, ta pa raste in se razrašča. Tako da ˝mladičke˝ kmalu lahko presadimo drugam ali z njimi razveselimo prijatelje. Toliko sort je, da lahko z njimi ustvarimo strogo formalni vrt ali sproščeno divji, kričeče barvit ali prefinjeno umirjen kotiček. So majhni, le slab centimeter visoki drobižki, ki zapolnijo fuge tlakovanih poti, pa tudi pravi orjaki, ki nas skrijejo pred radovednimi pogledi.

Koliko denarja naša mesta vsako leto namenijo gredam enoletnic in cvetočih čebulnic? Preveč. V mestnih parkih lahko barvite enoletnice elegantno zamenjajo zanimive trajnice. Poleg tega, da so lepe, jih sadimo le enkrat in je zato strošek za sadike neprimerno nižji.

Če smo uspeli zbuditi vašo radovednost, berite dalje.

Na naši strani je mnogo zanimivega. V naši vrtnariji boste dobili vse, kar potrebujete, da bi dodali barvitost in zanimive teksture vašemu vrtu. V vrtnariji Trajnice Golob-Klančič gojimo preko 1100 vrst in sort trajnic. Od Acaena-e do Waldsteinia-e. Vedno imamo na zalogi velike količine posameznih vrst (sort), ki so namenjene urejevalcem okolja ali večjim zasaditvam s trpežnimi rastlinami. Naše strokovno zelo dobro podkovane in visoko izobražene prodajalke vam bodo z veseljem pomagale pri izbiri. Na pomoč bodo priskočile tudi, če boste imeli kakršnokoli vprašanje glede načrtovanja, zasajanja ali vzdrževanja.

Ker pove slika več kot tisoč besed ...

Trati vsakršna zastirka, tudi odpadlo listje okoliških dreves in grmov, škoduje. Zato jo vedno sproti pograbimo in očistimo.

Nekaterim trajnicam pa stalna listna zastirka zelo koristi, ker skrbi za sprotno dodajanje organske mase in posledično rahla tla in seveda zmanjšuje izhlapevanje vode iz zemlje, tako poleti, kot tudi v suhih zimah. To velja za vse tiste trajnice, ki so nekoliko višje in močnejše rasti, tako da tudi njihovi novi poganjki iz koreninskega vratu lahko prodrejo skozi plast zastirke. Če le pomislimo na mnoge gozdne trajnice, ki rastejo v podrasti, nam je hitro jasno, da jim listje prav nič ne škoduje. Tudi mnoge vrtne trajnice, ne samo tiste, ki tudi sicer rastejo v gozdu, so hvaležne za zastirko. Zlasti recimo vsi telohi, posebno orientalski (Helleborus orientalis) in vse praproti. Pa tudi mnoge druge senčne trajnice, kot so rodgersije (Rodgersia), svetilke (Cimicifuga), vetrovke (Thalictrum).

Treba pa je paziti, da listna zastirka zaradi nanosov vetra ne postane preveč debela. Če se to zgodi, je treba del listja zgodaj spomladi odstraniti ali ga prerazporediti, da ne ovira izraščanja novih poganjkov. Zlasti pozorni moramo biti pri svežih saditvah ali mladih rastlinah, ki imajo še bolj šibke korenine in novi odganjki še nimajo dovolj življenske moči. Takšne rastline so hvaležne le  za tanko plast listja.

Na vetrovnih legah je v zimskem času, ko ni nadzemnih delov, ki prestrezajo veter, dobro poskrbeti za stabilnost zastirke še s smrekovimi vejami ali čim podobnim. Preden se rastline spomladi zbudijo, je treba smrekove veje odstraniti.

Tekst:
Jožica Golob-Klančič
univ. dipl. ing. hort.

Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..