Lataste ali visoke plamenke (Phlox paniculata) cvetijo poleti. V različnih nadmorskih višinah sicer v nekoliko različnem času, v dolini in bliže morja nekoliko bolj zgodaj, v hribovitih in bolj hladnih krajih nekoliko pozneje. Sicer so mnogo bolj bogate tam, kjer ni prav vroče, čeprav so rade na soncu. Tudi za dovolj vlage v tleh in v zraku ter s humusom bogata in rahla tla so hvaležne. Zato jih že od nekdaj videvamo po Gorenjski, po zgornji Soški dolini in drugod, kjer je klima bolj sveža. Ob morju se bolje počutijo v polsenci, kot na žgočem soncu, saj bodo tu še vedno imele dovolj sončne svetlobe, ker tu poleti ni veliko meglenih in deževnih dni. Sort imajo lataste plamenke veliko v raznih odtenkih rožnate, rdeče, oranžno-rdeče in seveda v beli barvi. Kadar so noči bolj hladne, se nekatere sorte obarvajo skoraj modro. Med njimi pa ni rumene barve.
Nekatere lataste plamenke v vročih in suhih poletjih rade zbolijo zaradi glivične bolezni, ki jim liste obarva belo-sivo. Nekatere sorte pa so zelo zdrave in jih bolezni ne napadajo.
Cvetenje pa latastim plamenkam podaljšamo tako, da že v času cvetenja razredčimo cvezne grozde tako, da jih tik pod razvejanim delom enostavno porežemo. Na ta način bo cvetje nekoliko manj gosto, se bodo pa na prirezanih cvetnih steblih hitro razvili novi cvetni grozdi, ki bodo zacveteli nekoliko kasneje. Če nam je škoda cvetja, lahko tudi takoj po odcvitanju odrežemo odcvetele grozde in pustimo olistana cvetna stebla, da odženejo nove popke še enkrat. V tem slučaju bo novo cvetje nekoliko manj bujno in precej poznejše, vsekakor pa bodo rastline dalj časa cvetele, kot bi brez tega ukrepa.
Tekst:
Jožica Golob-Klančič
univ. dipl. ing. hort.
Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
