Z mineralnimi gnojili sicer poskrbimo za hranilne snovi v tleh, vendar se pogosto zgodi, da z njimi izzovemo enostransko izčrpavanje tal. Zlasti pa zaradi njih hitro zmanjka organskih snovi in tla se zbijejo. Če hočemo ohraniti tla rahla, moramo nujno poskrbeti, da bo v njih veliko mikroorganizmov, ki sproti predelujejo odmrle rastlinske dele v humus. To so lahko odmrle koreninice, odpadlo listje in podobno. Mineralna gnojila mikroorganizmom prej škodujejo, kot koristijo. Zelo pa jim pomagamo z vsakoletnim dodajanjem komposta ali preperelega hlevskega gnoja. Tudi kompostu podobna organska gnojila so odlični pomočniki naravi pri njenem sprotnem kroženju hranilnih snovi v zemlji.
V starejšem nasadu trajnic, ko je zemlja že preprežena s koreninami in nadzemni deli bolj ali manj prekrivajo tla, rahljanje tal ni več možno, pa tudi potrebno ni, saj to opravijo deževniki in nevidni mikroorganizmi, ki se hranijo z odmrlimi deli rastlin.
Gnojila v starem nasadu trajnic potrosimo kar po površini ob toplih zimskih ali zgodnje spomladanskih dneh, ko ni vetrovno. Dež ali zalivanje bo pomagalo sprati humus v bližino korenin, kjer bo poskrbel za trajno plodnost tal, živahno rast in cvetenje ter dolgo življenje trajnic.
Tekst:
Jožica Golob-Klančič
univ. dipl. ing. hort.
Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
