Zadnja leta se nam je vsem nabralo kar nekaj izkušenj s trajnicami. Vsaj po nekaj jih ponujajo vsepovsod, v vsakem vrtnem centru, v vsaki vrtnariji. Tudi na dom prihajajo katalogi, tako tisti s pravimi podatki ali morda celo takšni z nerealnimi slikami in nelogičnimi trditvami. Začetniki se sicer včasih tudi nasmolijo, vendar potem hitro poiščejo boljše rešitve, bolj primerne sorte in kvalitetnejše in bolj trpežne sadike. Poznavalci in pravi ljubitelji trajnic pa si dajo duška z bolj redkimi in morda celo zahtevnejšimi trajnicami.
Vsekakor pa je o trajnicah dobro svoje znanje vedno nadgrajevati, saj je to skupina vrtnih rastlin, ki velja za izjemno raznoliko po svojem videzu, času cvetenja in tudi prilagodljivosti na različne življenske pogoje. Zato s pravilno izbiro vrst in sort z njimi lahko dosežemo, da bo na vrtu po nekaj cvetelo skoraj skozi vse leto. Če pa že ne bo cvetelo, bodo pa nekateri posušeni rastlinski deli pozimi poskrbeli za zimsko idilo, ko se bodo na njih nabirale vodne kaplje, ledeni kristali ali snežinke.
Razmnoževanje in preizkušanje v naših pogojih zagotavlja trpežnost.
Ko snujemo novo gredico ali preurejamo staro in se odločamo o sajenju trajnic, si moramo najprej odgovoriti na nekaj osnovnih vprašanj:
- Ali bo greda osončena ves dan, morda samo dopoldne ali samo popoldne, ali morda nanjo sploh ne bo posijalo sonce? Glede na osvetlitev prostora bomo izbirali in prav gotovo tudi našli primerne vrste in sorte trajnic.
- Kako bo z vlago v tleh? Zadržuje zemlja dovolj vode ali bo morda ob hudi suši možno zalivati? Če je zemlja sušna in ni možnosti zalivanja, bo pač treba izbrati trajnice, ki takšno rastišče prenašajo.
- Ali je zemlja bogata s humusom? Če ni in želimo kljub temu posaditi trajnice, ki sodijo med bolj požrešne, bomo morali temeljito pognojiti z organskimi gnojili. Za trajno dobro rast namreč mineralna gnojila v obliki granul, tablet in gnojilnih zalivkov nikakor niso primerna. Velika večina vrtnih trajnic potrebuje humusna tla, razen seveda tistih, ki so prilagojene na ekstremne rastne pogoje, kot so plitva apnena ali peščena tla ali zakisana močvirska tla.
- Ali v zemlji morda ni korenin trajnih plevelov, kot so slak, pirnica, osat, preslica ali regačica? Če so, se saditvi trajnic raje začasno odpovejmo ali gredico osnujmo na drugi lokaciji. Trajnih plevelov med trajnicami pravzaprav ni mogoče izkoreniniti, ker se z leti začnejo z njimi prepletati. Veliko nepotrebnega dela nam bodo povzročili in nasad nam ne bo več veselje, pač pa bo postal nočna mora. Enoletne plevele, ki bodo morda skalili, bomo z malo muke lahko sproti popleli, trajnih pa se zlepa ne moremo znebiti.
Senčni kotički na severnih legah ali pod drevjem in grmovnicami bodo lepi od pomladi do jeseni, če jih zasadimo s hostami različnih barv in oblik listja. Zadaj višje, spredaj miniaturne.
Ko smo ugotovili, kakšno rastišče lahko trajnicam ponudimo, se lotimo izbire po višini, času cvetenja, barvi cvetja in listja, zimzelenosti in drugih lastnostih, ki jih cenimo. Tako v ozadje običajno sadimo višje trajnice, spredaj pa nižje. Barve tistih, ki cvetijo istočasno usklajujemo med seboj. Tako lahko spomladi prevladujejo druge barve, kot sredi poletja ali na jesen. Po nekaj naj bi bilo tudi zimzelenih, ki bodo ohranjale živahnost tudi pozno jeseni ali zgodaj spomladi, morda pa celo v zimah brez snega. Mnogim trajnicam namreč ob prvi slani odmrejo nadzemni deli, še zdaleč pa ne vsem, kot se marsikdaj sliši ali celo prebere. Veliko pa je tudi takšnih, ki ohranijo lepoto tudi v odmrlih listih in cvetnih steblih. Zlasti to velja za mnoge trave, hermelike, rudbekije, sibirske perunike in mnoge druge.
V mešanem nasadu trajnic pred drevjem in grmovnicami se ob koncu poletja nekatere pripravljajo na cvetenje, druge so v polnem cvetju, tretje so odcvetele, a stojijo še vedno čvrsto in bodo take še vso jesen in zimo, čeprav imajo že suhe in odmrle nadzemne dele.
Glede na velikost grede se tudi odločimo, kako velike skupine posameznih vrst in sort bomo oblikovali. Vsaka trajnica pride namreč bolj do veljave, če raste v skupini in ne kot posamezna sadika. Vsaj tri do pet enakih sadik je priporočljivo saditi tudi na gredice, ki so velike le nekaj kvadratnih metrov. Le takrat, ko preizkušamo nepoznane vrste, si morda omislimo vsako sadiko drugačno. In zbiratelji seveda tudi sadijo tako, ker bi radi imeli čim več različnih in jih ne zanima toliko videz grede ali vrta v celoti, pač pa bolj posamezne sadike.
Ob koncu zime se zbudijo orientalski telohi in tudi zmrzal jim ne pride do živega. Zelo pa jim prija zastirka iz suhega listja, ki ohranja tla vlažna in humusna pozimi in poleti. Ko začnejo odganjati iz tal cvetna stebla, porežemo utrujene liste pri tleh in tako odstremo pogled na cvetje. Popki in cvetje bodo lepi vsaj dva zgodnje pomladanska meseca. Ko odcvetijo, jim cvetna stebla porežemo in nadomestili jih bodo novi listi, ki bodo lepi do naslednje pomladi.
Če je le možno, izberimo res primeren prostor za sadike že pred sajenjem na stalno mesto, da nam ne bo potrebno prehitro presajati, saj jih to pri razvoju krepko moti. Če jih stalno selimo, se ne morejo prav vrasti in dolgo delujejo bolj klavrno, kot bi lahko. Trajnice za svoj razvoj pač potrebujejo kaki dve ali morda celo več let. Šele takrat prav zaživijo in se bogato razrastejo. Potem bi morale ostati na stalnem rastišču mnoga leta, vsaj večina med njimi. Le nekatere potrebujejo razsajanje ali presajanje na tri do pet let.
Vsekakor so izkušnje dobra popotnica za naprej. Tako tiste, ki so nam prinesle veselje in zadovoljstvo, kot tudi tiste, ki so prinesle razočaranje. Potem vsaj znamo primerjati in izbirati tako, da bodo posajene trajnice tudi preživele in ostale na svojem mestu leta in leta. Škoda pa bi bilo ob morebitnih neuspehih vreči puško v koruzo, saj je možnosti res veliko.
Orientalski telohi cvetijo v vseh mogočih odtenkih od bele, rožnate do motno rdeče ali celo temno modro-vijolične, skoraj črne. Veliko je tudi pisanih.
Smrdljivi teloh se že januarja ali februarja, takoj ko odleze sneg, pripravlja na cvetenje.
Tekst: Jožica Golob-Klančič univ. dipl. ing. hort.
Fotografije: Mojca Rehar Klančič univ. dipl. ing. agr.
Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
