Trajnice v ekološkem vrtu (na spletu od februarja 2012)

Ekološko vrtnarjenje vedno bolj postaja potreba vseh tistih, ki premorejo košček zemlje in se na njem želijo lotiti dela, ki je sproščujoče in prinaša veselje in užitek ob lepih rastlinah.  Na ekološki način lahko gojimo najrazličnejše rastline, od sadnih dreves in grmičja, do vinske trte in zelenjadnic. Posebno mesto pa imajo v ekološkem vrtu prav gotovo okrasne rastline in med njimi tudi trajnice.

Trajnice so specifična skupina vrtnih rastlin in zato zanje veljajo nekoliko drugačni principi gojenja, kot za druge vrtne rastline. Vsekakor pa moramo v ekološkem vrtu pri gojenju trajnic zasledovati nekatere cilje in pri tem upoštevati nekatera pravila, če želimo biti uspešni.

V svetu je vedno bolj živa želja v vrtnem oblikovanju uporabljati rastline iz narave in z njimi oblikovati motive, ki bi bili čimbolj podobni tistim v izginjajoči naravi. Motiv cvetočega travnika je s prestižne londonske razstave Chelsea Flower Shov. Vendar v domačem vrtu tega skoraj ni možno posnemati.

Cilji, ki  jih skušamo doseči pri gojenju trajnic v ekološkem vrtu so sledeči:

1. Trajnice naj rastejo na stalnem mestu čim bolj dolgo brez presajanja, kolikor pač narava posameznih vrst in sort dovoljuje.
2. Njihova nega naj bo čimbolj enostavna.
3. Pri kreiranju ekološkega vrta  izkoristimo vse prednosti  in dobre lastnosti trajnic za doseganje estetskega oblikovanja posameznih motivov in vrta v celoti.
4. S pomočjo trajnic v vrtu ohranjamo tudi druga živa bitja, kot so čmrlji, metulji, ptice in drugi znanilci zdravega naravnega okolja.
5. Izkoristimo tudi nekatere lastnosti trajnic, ki se med seboj prepletajo: lepota, užitnost, zdravilnost, vonjavost, uporabnost za sveže in suhe šopke.

Zelišča in dišavnice imajo v kombinaciji z drugimi okrasnimi trajnicami dvojno funkcijo: so lepe in užitne. Posneto na londonski razstavi Chelsea Flower Show., služi pa nam lahko kot vzorec, ki ga ne bo težko posnemati.

Maslenice v poizkusnem nasadu, kjer ugotavljajo pomembne lastnosti posameznih sort. Posnetek je nastal na inštitutu visoke vrtnarske šole v Nemčiji.

Ti cilji so dosegljivi, če seveda delo s trajnicami prav zastavimo že od vsega začetka. Ko se odločamo za izbor vrst in sort za posamezen vrt in za posamezne mikrolokacije v njem, moramo pač najprej poznati lastnosti trajnic in lastnosti prostora, v katerega jih hočemo umestiti. Izbor trajnic je tako ogromen, da za vsak namen in za vsak prostor lahko najdemo primerne vrste in sorte, tudi če smo se odločili, da bomo vrtnarili ekološko.

Naravo posnemajoča zasaditev brežine z bogato cvetočimi rudbekijami ob vznožju brežine, posnetek iz vrtnarije Trajnice Golob-Klančič.

Moderne tehnologije in genski inženiring so sodobnim vrtnarjem sicer omogočili razvoj in gojenje mnogih sort trajnic z nenavadnimi estetskimi in drugimi lastnostmi, ki delujejo na prvi pogled fascinantno. Vendar vse še zdaleč ne zadovoljujejo kriterijev, ki so za ekološko vrtnarjenje nujni ali vsaj še sprejemljivi. Mnoge nove sorte so namreč tako občutljive na razne rastlinske bolezni, da jih brez pesticidov enostavno ni mogoče gojiti. Takšnim se bomo v ekološkem vrtu seveda enostavno odpovedali. Pa saj zaradi tega ne bomo veliko izgubili, ker je na srečo dovolj zelo lepih in vsestransko uporabnih vrst in sort, ki jih je možno po vrtovih in javnih nasadih gojiti čisto brez pesticidov. Potrebujejo le  naše vedenje, v kakšnih življenskih pogojih si bodo same pomagale ob naših skromnih gojitvenih ukrepih.

In katera pravila moramo spoštovati v ekološkem načinu gojenja trajnic ?

1. Skrbimo za trajno rodovitnost tal.
2. Med seboj družimo trajnice z enakimi ali vsaj čimbolj podobnimi potrebami.
3. Upoštevamo naravne lastnosti razvoja posameznih trajnic, zlasti njihovo ekspanzivnost ali počasno in skromno razraščanje.
4. Negovalna opravila poenostavimo, vendar jih ne zanemarimo.
5. Upoštevajmo dejstvo, da odporne trajnice le poredkoma zbolevajo za rastlinskimi boleznimi in še to le takrat, kadar so za razvoj bolezni dani v naravi idealni pogoji. Takrat ukrepamo z ekološkimi sredstvi ali prepustimo naravi, da sama ukrepa.
6. Rastlinski škodljivci niso vsa živa bitja, ki obgrizejo tu in tam kak listek ali cvet. Ukrepamo le z naravi neškodljivimi sredstvi, kadar se škodljivci prenamnožijo in postanejo res moteči ali celo nevarni za obstoj naših trajnic.

Spredaj nižje (Bouteloua gracilis) in v ozadju visoke trave (Andropogon gerardi in druge) in sorta bakljaste lilije, ki cveti jeseni še enkrat (Kniphophia uvaria 'Tardiva') v poizkusnem in matičnem nasadu vrtnarije Trajnice Golob-Klančič.

Za trajnice velikokrat slišimo, da je z njimi veliko dela. Resnica pa je, da so zlasti zahtevne, če nismo izbrali pravih, oziroma, če ne vemo, kaj katera želi in potrebuje. Če kupujemo vse vprek, kar nas v vrtnih centrih premami z lepim izgledom ob nakupu, smo na pravi poti, da nad trajnicami obupamo! Poskušamo jim streči z vsem mogočim, pa smo kljub temu neuspešni. Nekajkrat poizkusimo in ko nam sadike zapovrstjo umirajo, bomo prepričani, da trajnice niso za nas in za naš vrt.

Pokrivanje tal pod drevjem s trajnicami (praproti, orientalski teloh in pahisandra), ki imajo rade senco. Posneto v poizkusnem nasadu visoke vrtnarske šole v Nemčiji.

Če pa se lotimo drugače, se zna zgoditi, da se bomo čudili, kako so trajnice hvaležne in nezahtevne. Spomnimo se potonik, ki so nekoč rasle in še vedno rastejo po mnogih vrtovih praktično brez vsake posebne nege. Pa bakljastih lilij, jesenskih anemon, orlic, bergenij, krizantem, nageljčkov, krvomočnic, meglice, telohov, maslenic, funkij in drugih trajnic, ki so rasle po vrtovih naših babic predno so sploh izumili vsa mogoča sredstva za nego in za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci in predno so sploh bile na trgu sadike trajnic, vzgojene v šotnici in v rastlinjakih ob pomoči vseh mogočih modernih tehnologij.

Dandanes seveda tudi za potrebe ekološkega vrtnarjenja sprejemamo nekatere prednosti modernizacije. Globalni trgovini z rastlinami se na primer lahko zahvalimo, da nam je približala mnoge vrste, ki v naravi rastejo v drugih delih sveta ali sorte, ki so jih vzgojili tuji, ali zelo redko tudi domači slovenski vrtnarji. Le poznati moramo njihove naravne potrebe in ugotoviti ali jim bo v naših naravnih pogojih dovolj ugodno, da bodo lahko normalno rasle tudi pri nas. Preizkušanje v naših razmerah je torej nujno. Običajno to opravijo za nas tiste vrtnarije, ki se s trajnicami resno ukvarjajo, saj pri nas še nimamo državnih preizkusnih centrov. Tudi vzgoja sadik trajnic v lončkih nam dandanes omogoča, da njihovo saditev zelo poenostavimo in razpotegnemo v čas od pomladi do jeseni. Le način vzgoje sadik v lončkih mora biti čimbolj naraven, če naj potem tudi v vrtu rastejo ob normalni ekološki oskrbi.

V polsenčni legi gozdnega roba pod visokim drevjem v vrtnih pogojih, ki so zelo blizu tistim v naravi, lepo uspevajo hoste, preobjede in še marsikatera trajnica.

Poleg dreves in grmovnic so v vsakem vrtu trajnice nepogrešljive. In možnost njihovega gojenja na ekološki način je še posebej dragocena.

Tekst:
Jožica Golob-Klančič
univ. dipl. ing. hort.
 
Fotografije:
Mojca Rehar Klančič
univ. dipl. ing. agr.

Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..