Vsak dober vrtnar ali načrtovalec ve, da so trajnice osnova lepo urejenega okrasnega vrta ali javne zelene površine.

Najlažje je zasaditi nekaj dreves in grmovnic ter zasejati travo, morda dodati barvito gredico enoletnic. A to ni dovolj. Piko na i dajo prav trajnice. Zakaj?

Ker so zanimive celo leto, ko cvetijo in tudi, ko ne cvetijo. Ker sadiko kupimo le enkrat, ta pa raste in se razrašča. Tako da ˝mladičke˝ kmalu lahko presadimo drugam ali z njimi razveselimo prijatelje. Toliko sort je, da lahko z njimi ustvarimo strogo formalni vrt ali sproščeno divji, kričeče barvit ali prefinjeno umirjen kotiček. So majhni, le slab centimeter visoki drobižki, ki zapolnijo fuge tlakovanih poti, pa tudi pravi orjaki, ki nas skrijejo pred radovednimi pogledi.

Koliko denarja naša mesta vsako leto namenijo gredam enoletnic in cvetočih čebulnic? Preveč. V mestnih parkih lahko barvite enoletnice elegantno zamenjajo zanimive trajnice. Poleg tega, da so lepe, jih sadimo le enkrat in je zato strošek za sadike neprimerno nižji.

Če smo uspeli zbuditi vašo radovednost, berite dalje.

Na naši strani je mnogo zanimivega. V naši vrtnariji boste dobili vse, kar potrebujete, da bi dodali barvitost in zanimive teksture vašemu vrtu. V vrtnariji Trajnice Golob-Klančič gojimo preko 1100 vrst in sort trajnic. Od Acaena-e do Waldsteinia-e. Vedno imamo na zalogi velike količine posameznih vrst (sort), ki so namenjene urejevalcem okolja ali večjim zasaditvam s trpežnimi rastlinami. Naše strokovno zelo dobro podkovane in visoko izobražene prodajalke vam bodo z veseljem pomagale pri izbiri. Na pomoč bodo priskočile tudi, če boste imeli kakršnokoli vprašanje glede načrtovanja, zasajanja ali vzdrževanja.

Ker pove slika več kot tisoč besed ...

Mnoge trajnice so lepe tudi, ko jeseni njihovi nadzemni deli odmrejo. Takšne bodo vrtu v okras še vso zimo. Kar pa ni več lepega vedno sproti odstranjujemo. Če tega nismo storili že jeseni, izkoristimo vsak lep pozno zimski dan, da odstranimo z gredic trajnic vse tiste suhe in odmrle dele, ki kazijo njihov urejen videz. Nizko nad zemljo porežemo tudi odmrla cvetna stebla ameriškega slamnika, rudbekij,  kresnic, hermelik in drugih trajnic, ki smo jih bili namenoma pustili čez zimo, da se je na njih nabiral sneg, ivje ali le vodne kapljice. Tudi mnoge visoke trave smo pustili neporezane, dokler jih ni preveč potlačil težek sneg. Če tega še nismo storili doslej, je sedaj čas, da jih porežemo nizko nad koreninskim vratom. Le pri pampaški travi  in zelo starih trstikovcih to pravilo ne velja. Te moramo porezati bolj visoko in pustiti za seboj lepo zaobljene kupčke – listne nožnice morajo ostati cele, drugače se nam lahko zgodi, da bodo na sredini starih grmov nastale praznine, ker tam ne bodo več odgnali novi listi.

Nič kaj lepo ni, da na gredicah trajnic vsevprek ležijo odmrli ostanki vso zimo ali morda še daleč v pomlad. Včasih sicer morda tudi deloma varujejo rastline pred suhim mrazom. Vendar je mnogo lepše, če občutljivejše trajnice, ki potrebujejo zimsko zaščito, že jeseni pred mrazom  zavarujemo s plastjo suhega drevesnega listja ali smrekovimi vejami.

Tekst:
Jožica Golob-Klančič
univ. dipl. ing. hort.

Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..