Vsak dober vrtnar ali načrtovalec ve, da so trajnice osnova lepo urejenega okrasnega vrta ali javne zelene površine.

Najlažje je zasaditi nekaj dreves in grmovnic ter zasejati travo, morda dodati barvito gredico enoletnic. A to ni dovolj. Piko na i dajo prav trajnice. Zakaj?

Ker so zanimive celo leto, ko cvetijo in tudi, ko ne cvetijo. Ker sadiko kupimo le enkrat, ta pa raste in se razrašča. Tako da ˝mladičke˝ kmalu lahko presadimo drugam ali z njimi razveselimo prijatelje. Toliko sort je, da lahko z njimi ustvarimo strogo formalni vrt ali sproščeno divji, kričeče barvit ali prefinjeno umirjen kotiček. So majhni, le slab centimeter visoki drobižki, ki zapolnijo fuge tlakovanih poti, pa tudi pravi orjaki, ki nas skrijejo pred radovednimi pogledi.

Koliko denarja naša mesta vsako leto namenijo gredam enoletnic in cvetočih čebulnic? Preveč. V mestnih parkih lahko barvite enoletnice elegantno zamenjajo zanimive trajnice. Poleg tega, da so lepe, jih sadimo le enkrat in je zato strošek za sadike neprimerno nižji.

Če smo uspeli zbuditi vašo radovednost, berite dalje.

Na naši strani je mnogo zanimivega. V naši vrtnariji boste dobili vse, kar potrebujete, da bi dodali barvitost in zanimive teksture vašemu vrtu. V vrtnariji Trajnice Golob-Klančič gojimo preko 1100 vrst in sort trajnic. Od Acaena-e do Waldsteinia-e. Vedno imamo na zalogi velike količine posameznih vrst (sort), ki so namenjene urejevalcem okolja ali večjim zasaditvam s trpežnimi rastlinami. Naše strokovno zelo dobro podkovane in visoko izobražene prodajalke vam bodo z veseljem pomagale pri izbiri. Na pomoč bodo priskočile tudi, če boste imeli kakršnokoli vprašanje glede načrtovanja, zasajanja ali vzdrževanja.

Ker pove slika več kot tisoč besed ...

Bakljasta lilija (Kniphofia uvaria) je Impozantna vrtna trajnica, ki jo marsikdaj sadimo tudi kot posamično sadiko, da dominira na trati ali pred visoko grmovnato kuliso.  Poznamo sicer več sort. Skoraj vse pa so visoke vsaj meter ali celo dva. To so v obmorski klimi čisto zimzelene rastline, v bolj mrzlih krajih pa le deloma zimzelene. Vse imajo rade toplejše lege in veliko sonca, predvsem pa odcedna tla, v katerih nikoli voda ne bo zastajala. Ker razvijejo korenine zelo globoko in tudi sicer niso zelo požrešne na vodo, jih praktično ni treba zalivati. Običajno zacvetijo nekje v juniju, so pa tudi sorte, ki zacvetijo ob koncu poletja ali proti jeseni še enkrat. Njihovo oražno-rumeno cvetje kar žari v poletno-jesenskem soncu. Posebno lepe pa so v kombinaciji z visokimi travami.

Ker so bakljaste lilije v mladosti bolj občutljive na mraz, jih je v hladnejši klimi priporočljivo saditi spomladi, da se do zime temeljito vrastejo in razvijejo korenine v globino. Tam namreč tudi pozimi zemlja ne bo zmrznila. Prvo leto ali dve po sajenju je tudi priporočljivo v kolobarju na korenine naložiti debelo plast listja in ga prekriti s smrekovimi vejami. Tako bo nastala zračna prekrivka, ki bo z zračnimi žepki skrbela za toplotno izolacijo in morebitni vetrovi je ne bodo mogli odpihniti. Spomladi pa zastirko lahko tudi kar pustimo, da bo sprhnela in ustvarjala humus. Odstranimo le smrekove veje, če motijo urejeno okolje.

Ko bodo bakljaste lilije starejše, bodo tudi bolj odporne na mraz. Morebiti jim bodo pozebli nadzemni deli, ki pa se bodo ob prihodu spomladanskih toplejših dni obnovili.

Tekst:
Jožica Golob-Klančič
univ. dipl. ing. hort.

Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..