Ivanjščice (Chrysanthemum leucanthemum) so zelo lepe in popularne trajnice, ki so v okras vrtnim gredam, zelo pa so uporabne tudi za domače šopke rezanega cvetja. Vse sorte ivanjščic pa so zelo požrešne in potrebujejo zelo hranilna in rahla tla, ki pa morajo biti tudi zračna in vedno dovolj vlažna. Takšna pa so samo tista tla, ki imajo primerno razmerje glinastih in peščenih delcev in veliko humusa. Zato ivanjščicam ne zadostuje niti vsakoletno dognojevanje z organskimi gnojili, pač pa jih je treba vsaj vsako tretje leto tudi presaditi v svežo in na novo temeljito zrahljano in pognojeno gredico. V težji zemlji in ob pomanjkljivem gnojenju začnejo odmirati že v drugem letu po sajenju in nekateri trdijo, da jih je treba presajati vsako leto. Po mojih izkušnjah v zelo dobri zemlji in ob temeljitem in rednem dognojevanju lahko zdržijo na istem rastišču do treh let.

Ker ivanjščice cvetijo od poletja do jeseni, jih je najbolje presajati zgodaj spomladi, da se pred poletjem na novo dobro vrastejo. Tako najmanj motimo njihovo cvetenje. Ob jesenskem presajanju se kaj rado zgodi, da se preslabo vkoreninijo in jih poškoduje zima.

Spomladi torej izkopljemo posamezne skupine in jih razdelimo na manjše dele. Porabimo vitalne dele in jih posadimo tako, kot so rasle doslej, plitko v zemljo položimo korenike. Običajno je spomladi zemlja dovolj vlažna, da zalivanje ni potrebno. Če pa je zemlja suha, temeljito zalijemo.

Tekst:
Jožica Golob-Klančič
univ. dipl. ing. hort.

Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..