tgknapis
trajnice@trajnice.com
 


SPLETNA TRGOVINA

Domov
Kaj so trajnice
Slike naše vrtnarije
Zanimivi članki
Uporabnost
Brezplačno svetovanje
Kdo smo
Kje smo
Delovni čas vrtnarije
Ekskurzije
Predavanja
Seminarji in delavnice
Zanimive povezave
Sitemap

Cenik-katalog 2010:
- splošno
- trave
- praproti
- močvirske in vodne
- dišavnice
Prodajni pogoji

Cenik-katalog 2010
pdf (350KB)


E-mail: trajnice@trajnice.com

Tel.: 05 307 88 10
Fax: 05 307 88 11

članki
ČLANKI:

Vsi članki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim kontaktirajte.

Kaj pomeni šota za naše vrtove ? (na spletu od: november 2009)

Vrtne rastline, od dreves, grmovnic, trajnic pa do čebulnic, enoletnic in trate, rastejo v vrtni prsti. Šota ni naravni material našega prostora in vrtne prsti nikakor ne more zamenjati.
Res pa je, da po naših vrtovih gojimo tudi nekatere eksote, ki so doma v krajih, kjer je šota naravna podlaga za njihovo rast...

Množiti trajnice doma je poseben užitek (na spletu od: november 2009)

Kdor najde v domačem vrtnarjenju sredstvo za sprostitev in užitek, rad marsikatero rastlino tudi sam razmnoži. Spremljati rast od mlade do odrasle rastline pomeni ustvarjanje novega življenja. Že res, da nam danes ni težko poiskati vrtni center ali vrtnarijo in v bogati ponudbi
izbrati rastline za svoj vrt...
Množiti trajnice doma je poseben užitek

Kaj z odmirajočimi listi ? (na spletu od: november 2009)

Mnoge vrtne rastline po cvetenju potrebujejo počitek in takrat njihovi listi enostavno dmrejo. V zemlji pa ostanejo zadebeljeni deli z rezervno hrano, ki jo bo rastlina uporabila pri rasti in cvetenju v naslednjem letu. Spomnimo se na tulipane in druge čebulnice, ki po cvetenju kmalu postanejo neugledne in njihovi nadzemni deli odmrejo...
Kaj z odmirajočimi listi ?

Vrt in novo leto (na spletu od: december 2009)

K praznovanju novega leta sodijo tudi želje, da bi v novem letu vse bilo še boljše, kot je bilo v preteklem letu. Ker vrt v tem času v glavnem počiva, tudi zanj planiramo spremembe na bolje. Redki so namreč tisti srečneži, ki so s svojim vrtom popolnoma zadovoljni...
Morda se nam je skozi vse leto zdel senčni kotiček v vrtu pust. Tam niti trava ne raste. Bi ga morda želeli popestriti z izjemno trpežnimi in dolgo živečimi pisanolistnimi hostami?

Najzgodnejše spomladansko cvetje (na spletu od: december 2009)

Spomladansko cvetje zbudi optimistično gledanje na svet. Če zima velja za bolj mračen letni čas, je pomlad tista, ki je polna barv in svetlobe. Dan se daljša in prvo spomladansko cvetje se prebuja, pa naj bo čas debelih ali suhih krav...
Živahne, vendar ne kričeče barve, so značilne za orientalske telohe. Tudi pisani cvetovi pri orientalskih telohih niso nobena redkost

Poletni vrt in recesija (na spletu od: december 2009)

Ko je treba zategniti pas seveda najprej ugotovimo, kje smo po nepotrebnem zapravljali denar, oziroma, kje bi najlaže kaj prihranili. Izdatki za vrt so gotovo med zadnjimi, ki se jim bomo odpovedali.
V tekmi za prestiž so dragi avtomobili in eksotična potovanja gotovo zelo pomembni. Tudi v vrtovih in javnih parkih se včasih bije boj za pomembnost s pregrešno dragimi rastlinami, ki...
Pogled na cvetlično gredico in vrtno mlako v domačem vrtu je zelo dopustniški, čeprav voda morda ni kristalno čista.

Nekaj trdnih sklepov za leto 2009 (na spletu od: december 2009)

Vrt in tudi okrasne vrtne rastline so v času recesije sredstvo racionalizacije našega življenja in relaksa ob vsakdanjih stresih. Torej nikakor niso nepotreben strošek, pač pa nuja. Srečni torej tisti, ki premoremo košček zemlje...
Motiv z vrta, v katerem vlada eleganten red. Uporabljene rastline so primerne le za primorsko klimo. Za hladnejše območje bi jih morali zamenjati z drugimi. Posnetek z londonske vrtnarske razstave Chelsea Flower Show. Dobri sklepi so zlata vredni, še več pa bo vredno, če se jih bomo držali. Zgoraj naštetih se ne bo težko, saj od nas ne zahtevajo nobenih dodatnih stroškov in nobenega dodatnega dela.

Nekatere rastline se same varujejo suše (na spletu od: december 2009)

V naravi je vse urejeno tako, kot mora biti. Tudi rastline na naravnih rastiščih so prilagojene danim okolnostim, da pač lahko preživijo. Nekatere torej prenašajo stoječo vodo in rastejo v močvirjih, druge pač rastejo na sušnih tleh, kjer je vode zelo malo. Rastline se v naravi same po sebi naselijo tam, kjer jim najbolj ustreza...
Volnata prevleka na listih čišljaka ali volnatca (Stachis lantana) preprečuje izhlapevanje vode, zato ta rastlina ne potrebuje zalivanja. Dovolj je občasen dež, čeprav raste na polnem soncu in v plitkih tleh.

Nekatere trajnice poleti kar izginejo (na spletu od: december 2009)

Nekateri avtorji navajajo poenostavljeno in premalo točno, da je jesensko odmiranje nadzemnih delov splošna lastnost trajnic, kar seveda enostavno ne drži, saj je med trajnicami tudi zelo veliko zimzelenih. Mnogim sicer jeseni res odmrejo nadzemni deli, so pa med trajnicami tudi nekatere, ki jim listje odmre poleti...
Eremurus ali stepska lilija je tipična predstavnica trajnic, katerih listi imajo zelo kratko življensko dobo. Ko cvetje odcveti, se tudi listi poslovijo.

Nenadomestljive jesenske astre (na spletu od: december 2009)

Ni malo trajnic, ki cvetijo proti koncu poletja in tudi še jeseni, vendar stare dobre jesenske astre ostajajo nenadomestljive. Pridružujejo se jim novejše in še boljše sorte...
Dobra stara sorta nizkih jesenskih aster.

O jesenskem cvetju na vrtu razmišljamo spomladi (na spletu od: december 2009)

Ko kupujemo enoletno in klasično cvetje za balkon, lahko zavijemo v bližnjo vrtnarijo in jutri imamo že cvetočo gredico ali balkon. Ko snujemo vrtno zasaditev, pa učinek ne more biti tako hiter. Tu moramo načrtovati na daljše obdobje. Z nekoliko več potrpljenja pa dosežemo tudi bolj dolgotrajno rešitev...
Vrtne krizanteme morajo imeti kompaktno rast in bogato cvetje. Sadimo jih na gredo spomladi, da bi že jeseni bogato cvetele. Posebno lepe bodo v družbi trav.

Pampaške trave (na spletu od: december 2009)

Zelo velike trajnice ne sodijo v vsak prostor. Prav pridejo do izraza le, če niso utesnjene. Gledati jih je treba od daleč, sicer jih ne vidimo. S svojo impozantnostjo pa dajo marsikateremu vrtu ali javni zeleni površini posebno vrednost...
Pritlikava pampaška trava (Cortaderia selloana 'Pumila') v družbi jeseni cvetoče bakljaste lilije. Zgodnja sorta pampaške trave (Cortaderia selloana) z velikimi cvetovi izrazito bele barve.

Poleti nam največ skrbi dela zalivanje (na spletu od: december 2009)

Ob poletni vročini so rastline bolj žejne kot sicer. Nikakor pa ne drži, da zalivamo samo poleti. In tudi ni res, da je poleti treba vse rastline zalivati. V naravi pač zaliva samo dež in rastline tam lepo preživijo. Na vrtu torej zalivamo samo nekatere rastline...
Skalnjak v naravnem okolju ni nikoli zalit. Res poleti mahovi na skalah in trata v neposredni bližini izgubijo nekaj sveže zelene barve, vendar na lepoto celote to sploh ne vpliva.

Poletna dopustniška vrtna opravila (na spletu od: december 2009)

Med dopustom opravljamo tista vrtna opravila, s katerimi poskrbimo, da bo vrt deloval urejeno. Lahko pa se lotimo tudi tistih, za katera nam sicer zmanjkuje časa. Vsekakor pa se organiziramo tako, da se z njimi ne obremenjujemo preveč – da bodo še vedno dopustniška...
Vzdrževanje takšnega vrtnega nasada pač ne zahteva veliko časa. Dopustniški pogled nanj pa je vsekakor zelo prijeten. Ob kavici in glasbi pa sploh!

Polži so poletna nadloga (na spletu od: december 2009)

Velikokrat najdemo na listih vrtnih rastlin luknje in razjede, ki kvarijo estetsko sliko. Včasih pa so listi in stebla tako obžrti, da zaradi tega rastlina lahko celo propade. Posebno mehki listi in stebla gredo nevidnim škodljivcem posebno v slast...
Veliki rdeči polž na drobnolistni hosti lahko naredi veliko škode. Prav zato moramo hitro ukrepati, čim opazimo na listih njegove prve sledove.

Pozimi zanimive trajnice (na spletu od: december 2009)

Velikokrat slišimo, da je za trajnice značilno, da jim nadzemni deli jeseni odmrejo in znova odženejo spomladi. To je le delna resnica, kajti mnoge trajnice so tudi pozimi zelene, nekatere pa celo cvetijo. Mnoge pa ohranijo lepoto tudi, ko so njihovi nadzemni deli že odmrli...
Listi korziškega teloha in jelenovega jezika ohranijo čvrsto strukturo in značilno barvo tudi v mrzli zimi

Preproste zelene strehe (na spletu od: december 2009)

S skromnimi rastlinami prekrite strehe imajo kar nekaj prednosti pred navadnimi strehami. Niso samo lepe, ampak imajo tudi drugačen vpliv na okolje. Zelene strehe s svojim rastnim substratom ob nalivih vpijejo in zadržijo veliko meteorne vode in s tem razbremenjujejo kanalizacijsko omrežje...
Sveže zasajene homulice bodo v roku nekaj mesecev popolnoma prekrile streho.

Priprava tal za jesenske saditve (na spletu od: december 2009)

Da bodo posajene rastline v vrtu lepo rasle, je najpomembnejša pravilna priprava tal in potem seveda premišljena izbira sadik.
Velikokrat smo s posajenim nezadovoljni. Rastline kar čemijo in čemijo. Potem pa velikokrat tudi odmro. Mi pa si belimo glavo, kaj je bilo narobe...
Jesensko sajenje trajnic v zelenem otoku krožišča.

Prve krizanteme že cvetijo (na spletu od: december 2009)

Nekoč so krizantemam rekli tudi vsesvetnice, ker naj bi cvetele za praznik vseh svetih, oziroma za prvi november. Danes krizanteme cvetijo ob vseh letnih časih, vsaj tiste, ki jih kupujemo kot rezano cvetje v cvetličarnah...
Zgodnja sorta vrtne krizanteme, ki zacveti že pred koncem septembra.

Rastline v koritih (na spletu od: december 2009)

Navajeni smo, da po mestih srečujemo korita z rastlinjem povsod tam, kjer ni prostora za zelenje v nivoju tal. S koriti torej nadomeščamo zelene površine.
V mestih velikokrat s pomočjo korit oblikujemo zelenje tam, kjer bi ga sicer pešci pomendrali ali celo povozili avtomobili...
Korita, oblečena v les in zasajena z grmovnicami in drevesci, na ravni strehi imajo funkcijo mestnega zelenja. Če bi zasaditev bila dopolnjena z nekaj barvitimi trajnicami, bi bila manj dolgočasna.

Različni načini prodaje trajnic (na spletu od: december 2009)

Kot na vseh drugih področjih, se tudi v vrtnarstvu nasploh, pa tudi pri trajnicah, načini prodaje zelo razvijajo in spreminjajo. Vsak dan je ponudba večja, pestrejša in načini prodaje čedalje bolj raznoliki. Nekatere klasične zakonitosti pa ostajajo najboljše...
Za prodajo v vrtnih centrih je najpomembnejša embalaža in estetski izgled sadik. Trpežnost in tako imenovana notranja kvaliteta je drugotnega pomena.

Senca pod listopadnim drevjem (na spletu od: december 2009)

V senci še trava ne raste. Pa še res je. Ampak to ne pomeni, da tam nič ne raste! Zelo veliko trajnic je prav hvaležnih za več svetlobe pozimi in zgodaj spomladi in senco ob poletni pripeki. In pod listopadnimi drevesi je pravi prostor zanje...
Pod listopadnim drevjem lahko na primer družno rastejo praproti, orientalski telohi in pahisandra.

Spomladanska opavila na gredah s trajnicami (na spletu od: december 2009)

Vsi poznamo reklamna sporočila, ki opozarjajo na vsakotedensko gnojenje za bogato rast in cvetenje rastlin. Za trajnice to ne velja !
Trajnice gnojimo enkrat na leto, takrat pa dovolj bogato in s pravimi gnojili...
Da bi imeli poleti in jeseni take cvetoče trajnice, moramo poskrbeti za gnojenje z organskimi gnojili vsaj spomladi, če tega nismo storili že jeseni ali v blažji zimi.

Trajnice sence v poletni vročini (na spletu od: december 2009)

Ljudje ob poletnih vročinah iščemo senco. Tudi mnoge trajnice se v senci zelo dobro počutijo. Morda nimajo tako kričeče barvitega cbvetja, imajo pa zato listje različnih barv. In njihova barvitost traja in traja...
Pisan senčni kotiček z zasaditvijo host z zanimivim listjem, ki nadomešča cvetje.

Trajnice v jesenskih saditvah (na spletu od: december 2009)

Dodajanje trajnic raznim jesenskim zasaditvam posod se je že kar nekako udomačilo tudi pri nas. Z njimi pa seveda lahko naredimo tudi samostojne zasaditve.
Ko jeseni odmira poletno enoletno cvetje in se klasične balkonske rastline poslavljajo, jih največkrat zamenjajo mačehe...
S trajnicami zasajene posode imajo uporabno vrednost za različne namene, celo za bolj kratkotrajne notranje dekoracije.

Trajnice za suhe zimske šopke (na spletu od: december 2009)

Pozimi lahko domače šopke oblikujemo s sveže nabranimi rastlinskimi deli. Lahko pa si materiale naberemo in posušimo še v toplejših delih leta in jih potem pozimi uporabimo. Takšni suhi šopki so mnogo bolj trajni in ne potrebujejo nege...
Preprosti šopek iz cvetov enega izmed rmanov in cvetnih latov perjanke.

Trave in trate (na spletu od: december 2009)

Ob besedi trava večina pomisli na travnik ali vrtno trato. Vendar v vrtni kulturi razlikujemo dve obliki vzgoje trav. Najbolj razširjena oblika vzgoje trav je trata in tudi po površinah pod travami so trate gotovo v prednosti. Trave, ki se ne gojijo kot trate, pač pa kot prosto rastoče trajnice, pa so po številu vrst in sort neprimerno bolj obsežna skupina vrtnih rastlin...
Ob angleški trati rastejo v obrobni gredi nekatere visoke trave in prav v ozadju še nekatere grmovnice.

Trave niso samo zelene (na spletu od: december 2009)

Med trajnicami trave zasedajo čedalje bolj pomembno mesto. So namreč protiutež kričeče barvitemu cvetju in s svojimi razgibanimi silhuetami dajejo možnost oblikovati bizarne vrtne motive.
Kot tudi sicer velja za vse trajnice, so si tudi posamezne vrste in sorte trav med seboj zelo različne...
Vrtna greda (posneto na angleški vrtnarski razstavi), kjer barvitosti ne ustvarja cvetje, pač pa listje. In trave tu igrajo pomembno vlogo.

Užitne rastline so tudi lepe (na spletu od: december 2009)

V vrtovih pogosto ločimo okrasni vrt od užitnega. Ta delitev menda izhaja še iz časov, ko je bilo v navadi sadne in zelenjadne rastline tudi v domačem vrtu škropiti proti boleznim in škodljivcem. Ker to navado v glavnem opuščamo, lahko začnemo govoriti o prepletanju okrasnega in užitnega vrta...
Okrasne posode z mešano zasaditvijo trajnic. Med njimi sta tudi dve užitni dišavnici, pisani žajbelj in drobnjak, ki imata tudi veliko estetsko vrednost.

Velik vrt nudi neštete možnosti (na spletu od: december 2009)

Imeti velik vrt je razkošje, v razvitih deželah rezervirano za redke bogataše. Pri nas je to velikokrat neizkoriščena možnost. Z njim ne vemo kaj početi. Zaenkrat so še redki tisti, ki mu dajo estetsko vsebino in v njem znajo res uživati...
Velik vrt si lahko privošči tudi takšno široko in strnjeno obrobno zasaditev, sestavljeno v ozadju iz dreves in grmovnic, spredaj pa iz visokih trajnic in trate.

Vrtnarske razstave (na spletu od: december 2009)

Znanje je vir užitka! Nove informacije o rastlinah in vrtovih iščemo na različne načine. Eden bolj preprostih je obiskovanje vrtnarskih razstav. Tu si ob prijetnem izletu lahko napasemo oči ob lepih rastlinah in najdemo veliko stvari na enem mestu...
Ena od predstavitev na italiianski razstavi.

Vrtna umetnost ima veliko obrazov (na spletu od: december 2009)

Človeška domišljija nima meja in tako tudi vrtnarjeva ne. Zato videvamo najrazličnejše vrtnarske umetnije. Nekatere posnemajo naravo, kolikor je le možno, druge spet s pomočjo cvetja ustvarjajo bizarne motive, ki sicer z naravo nimajo veliko skupnega, pritegnejo pa človeško oko...
Cvetlični motiv, sestavljen iz enoletnic, predstavlja figuro pava v nadnaravni velikosti. Posneto na otoku Mainau na Bodenskem jezeru.

Vrtne praproti (na spletu od: december 2009)

Gosta senca, kamor nikoli ne posije sonce, je za veliko večino rastlin neprijazna. Med vsemi rastlinami so menda prav praproti tiste, ki za svoje življenje potrebujejo najmanj svetlobe. Pa naj bo to mračen kot v stanovanju, na vrtu ali v gozdu...
Domiselni slovenski lastnik vrta je s pomočjo praproti, divjih in vrtnarsko vzgojenih, oblikoval zanimiv motiv, ki z mahom vred spominja na gozdni kotiček.

Zasajanje cvetja na grobove (na spletu od: december 2009)

Ob grobovih naj bi se spominjali naših dragih skozi vse leto in urejeni naj bi bili tudi, če jih ne moremo obiskovati pogosto. Ker je najmanj dela in skrbi z neživimi materiali, se velikokrat zadovoljimo s kamnom, marmorjem in peskom. S cvetjem pa marsikdo grobove okrasi le za prvi november. Takrat pa velikokrat pretiravamo...
Ob kamnu grmiček, večina prostora na gosto zasajena z netreski, del prostora pa namenjen za sezonsko cvetje.

Zelene strehe (na spletu od: december 2009)

V arhitekturi in zeleni arhitekturi so se začele pojavljati rastline na strehi že davno. V različnih klimatskih pogojih in različnih kulturnih pogojih sicer zelo različno, pa vendar. V skandinavskih deželah, kjer ni visokih temperatur in je zračna vlaga tudi poleti visoka, na strehah raste trava že zelo dolgo. Na slovenskih slamnatih strehah so se nekoč sami naseljevali netreski...
Dokaj komplicirano in razgibano zasajena zelena streha – pravi park na strehi.

Zelene tlakovane površine (na spletu od: december 2009)

V vrtovih in na javnih zelenih površinah velikokrat poenostavljamo gibanje oseb in vozil s pomočjo tlakovanih površin. Pa sploh ni nujno, da le-te ostanejo brez zelenja. Nekatere pritlikave trajnice namreč prenašajo tudi rastne pogoje v sončnih in sušnih fugah. Pa še hodimo in vozimo lahko po njih!...
Skrajno enostavna zasaditev tlakovane površine s timijanom. Čeprav ne deluje posebno negovana, vsaj ni čisto prazna in pusta. In poleti se mnogo manj segreje, kot bi se brez zelenja.

Zimski šopki (na spletu od: december 2009)

Rezano cvetje nas spremlja skozi vsakdanje življenje in že dolgo ga ne uporabljamo samo za posebne prilike. Kupujemo ga skozi celo leto v cvetličarnah in na tržnicah. Posebno vrednost pa ima tisto, ki ga prinesemo z izleta ali ga naberemo v domačem vrtu...
Zimski šopki

Dišeče trajnice (na spletu od: december 2009)

Rastlino z močnim vonjem zaznamo tudi, ko je še nismo zagledali. Opojni vonj mirte, šmarnic ali vijolic so že od nekdaj opisovali pesniki, čeprav so to skromne cvetlice, katerih cvetje se po barvi in velikosti ne more primerjati z nekaterimi drugimi bahavimi vrtnimi lepoticami...
Polegli šetraj (Satureja repandens) se razrašča na široko in ena sadika pokrije pod seboj precejšnjo površino. Njegovo fino listje širi močan in omamen vonj, zlasti, če se ga dotaknemo. Drobni beli cvetovi prekrijejo vso rastlino ob koncu jeseni, nakar nadzemni deli odmrejo in rastlina se naslednjo pomlad spet obnovi.

Kako prav izbrati sadike za svoj vrt (na spletu od: november 2009)

Velika večina kupcev izbira sadike za vrt z očmi. Kupujejo torej lepe sadike. To je absolutno
napačno! Morali bi kupovati trpežne sadike in izmed zahtevnejših le tiste, ki so primerne za naše pogoje in možnosti nadaljnjega gojenja...
Kako prav izbrati sadike za svoj vrt

Bivalne terase na strehi (na spletu od: november 2009)

Niso samo družinske hiše tiste, ki imajo lahko iz dnevne sobe ali kuhinje povezavo z vrtom. Tudi v visokih skupnih zgradbah je to možno. Bivanje v mestu še vedno velikokrat
enačimo z bivanjem v betonski džungli. Ampak visok bivalni standard...
Bivalne terase na strehi

Brežine in strmine v vrtu (na spletu od: november 2009)

Včasih imamo občutek, da so v vrtu najteže obvladljiva vzdrževalna dela na strmih terenih.
Predvsem zato, ker tu najraje urejamo trato, češ, da je to najbolj enostavna rešitev. Pa to sploh ni res! Poskrbeti, da bo trata na strmini kolikor toliko urejena, sploh ni mačji kašelj...
Brežine in strmine v vrtu

Grobovi poleti (na spletu od: november 2009)

Na ureditev ali preureditev grobov se žal marsikdo spomni šele malo pred prvim ovembrom in takrat na vrat na nos išče bolj ali manj primerno rastlinje. Čez poletje pa so grobovi velikokrat zanemarjeni, češ, saj poleti vse cvetje itak propade, če ga ne zalivamo vsak dan. Čeprav je res tudi, da veliko ljudi skrbno neguje zadnje domove svojcev skozi vse leto...
Grobovi poleti

Hermelike so lepe skozi vse leto (na spletu od: november 2009)

Redke so trajnice, ki so vedno lepe. Hermelike gotovo sodijo med takšne. Tudi v Sloveniji raste v naravi po kamnitih grmiščih in goljavah skromna rastlina z mesnatimi listi, ki ji že od nekdaj pripisujejo zdravilno moč...
Hermelike so lepe skozi vse leto

Jeseni odpada listje z dreves .... (na spletu od: november 2009)

Pravijo, da je treba odpadlo listje odstraniti z vrta. Ampak prav vedno pa to ne drži. Na trati res nima kaj početi, saj bi travni ruši škodovalo, med trajnicami pa je marsikdaj koristno. Pred mnogimi leti se mi je glavni vrtnar velikega javnega parka v Nemčiji pohvalil, da je s pomočjo modifikacije enega izmed strojev za vzdrževanje parka, ubil dve muhi na en mah. Zelo enostavno je poskrbel je za pospravljanje listja in hkrati za zastirko...
Jeseni odpada listje z dreves ....

Kaj pa, če je prostora zelo malo ? (na spletu od: november 2009)

Napačno je mišljenje, da z vrtnimi rastlinami lahko uživajo le tisti, ki imajo veliko prostora. Ludi na zelo majhnem prostoru je možno urediti pestro in trajno zasaditev. Vsekakor pa ta zahteva temeljit premislek in uporabo pravih rastlin...
Kaj pa, če je prostora zelo malo ?

Maja cveti veliko visokih trajnic (na spletu od: november 2009)

V prvih spomladanskih mesecih na vrtnih gredah v glavnem cvetijo zgodnje čebuljnice in nizke blazinaste trajnice. Maja pa zacveti že veliko višjih in visokih trajnic, takšnih, ki so lepe na vrtu ali tudi v domačem šopku...
Maja cveti veliko visokih trajnic

Kdaj je najbolje saditi  in presajati trajnice ?

Za vsako vrtno opravilo je treba vedeti, kdaj je zanj najprimernejši čas. Če na primer ob nepravem času gnojimo, lahko naredimo veliko škode. Če pravočasno ne zalijemo, nam marsikaj na vrtu lahko celo umre. In sajenje trajnic brez dvoma sodi med zelo pomembna opravila na vrtu. Zato se pogosto vprašamo, kdaj jih je najbolje saditi, odgovori na to vprašanje pa so lahko zelo različni...
Na prostem vzgojene sadike trajnic so gotovo trpežne. Iz trpežnih sadik ob sajenju na prosto lahko ustvarimo tudi takšno kreacijo.

Nega trajnic ni zahtevna, a je pomembna

Marsikdo sprašuje po vrtnih rastlinah, ki ne potrebujejo nege. Vendar  takšnih rastlin skoraj ni. Nekaj bo treba občasno v vrtu postoriti, pa če je ne vem kako asketsko zasajen. Če je vsaka rastlina na pravem mestu in ravno pravšnje dimenzije in izjemno nezahtevna, še vedno bo nekaj treba postoriti okoli nje. In to velja tudi za trajnice...
Takšen motiv lahko zasadimo v kateremkoli letnem času, če le imamo trpežne sadike. Senčni vrtni kotiček takoj po poletni zasaditvi trajnic.

Vroči poletni dnevi in trajnice

V poletni vročini mnoge trajnice trpijo. To nam pokažejo z venenjem listov ali celo rumenjenjem in odmiranjem. Cvetje včasih prehitro odmre ali se osuje. Rast in cvetenje zastaja in rastlina miruje ali celo nazaduje. To se ponavadi dogaja, če nismo posadili prave sadike na pravo mesto ali, če ji ne nudimo ustrezne nege...
V suši nastanejo v zemlji razpoke, netreski pa vseeno veselo rastejo. V velikem vrtu ali javnem parku nezahtevne trajnice preživijo tudi vroča poletja.

Poletje je čas za polže

Polži sicer živijo povsod v neonesnaženi naravi. Tam, kjer je preveč strupov, tudi polži ne morejo živeti. V naših vrtovih, kjer pridelujemo zelenjavo in gojimo trajnice, se strupom izogibljemo in dajemo življenski prostor različnim drobnim vrtnim živalicam, tudi polžem. Ko pa se prenamnožijo in se lotijo gojenih rastlin, nam delajo sive lase. Ne moremo jih kar pustiti, da nam objedajo rastlinje in kvarijo naše gojiteljsko delo...
Tudi praproti rastejo v senci, polži pa jih pustijo pri miru. Telohov polži ne marajo. Mehkolistne sorte host so prava poslastica za polže, tistih s trdimi listi pa ne marajo.

Trajnice senčnih kotičkov

Še vedno marsikdaj slišimo, da v senci ne raste skoraj nič. Resnica pa je popolnoma drugačna. Namreč, da takim trditvam botruje skromno ali nikakršno poznavanje trajnic. Če v senco sadimo enoletnice, kot so begonije, tagetes in salvije, seveda ne moremo imeti uspeha. Če pa na senčne gredice sadimo izmed enoletnic vodenke, bo tudi tu ob natančni negi uspeh dober. Mnogo manj so seveda zahtevne mnoge trajnice, prilagojene na pogoje brez mnogo svetlobe ali celo brez direktne sončne svetlobe...
Velikolistna rodgersija ne potrebuje živobarvnega cvetja, da bi bila zanimiva. Etažne primule bogato cvetijo v senci ali polsenci in v svežih bogatih tleh.

Razvoj vrtne kulture

V zadnjih desetletjih smo priča pospešenemu razvoju vrtne kulture tudi pri nas. Antične kulture so poznale vrtove vladarjev. Spomnimo se semiramidinih vrtov v starem Babilonu in cesarskih vrtov v stari Kitajski in Japonski. Evropski srednji vek nas je krepko zavrl. Kasneje so se tudi v Evropi začeli razvijati veliki vladarski vrtovi (Versaj, Šenbrun) in še kasneje vrtovi bogatašev, da bi danes že skoraj vsak smrtnik lahko užival v svojem vrtu...
Kraljevi botanični vrt v bližini Londona je objekt svetovnega slovesa, v katerem se lahko učimo, ne moremo pa ga kopirati. Mnoge rastline, ki tam uspevajo, pri nas ne bi mogle. Greda trajnic z zvezne nemške vrtnarske razstave je lahko vzor, ki bi ga lahko skoraj v popolnosti prenesli tudi k nam. Poizkusna greda trajnic na nemškem visokošolskem inštitutu. Šolski sistem in učni objekti pomembno vplivajo na razvoj vrtne kulture in nivo strokovnih znanj.

Prenos vzorčnih gred iz revij in knjig v življenje

Najprej je treba ugotoviti, da je strokovni tisk tisti, ki pomembno vpliva na širjenje strokovnega obzorja široke publike. Ko govorimo o uporabi okrasnih rastlin pri oblikovanju našega okolja, je mnogo različnih okoliščin povzročilo, da se tako imenovana vrtna kultura pospešeno razvija tudi pri nas in le ena okoliščina je tudi ta, da imamo kar nekaj strokovnih in poljudno strokovnih revij s področja vrtnega oblikovanja in vrtnarjenja. Ali pa je morda bil pogoj za nastanek in obstoj tovrstnih revij razvijajoča se splošna vrtna kultura v našem okolju ? ...
Motiv z razstave Chelsea flower schow (preveri pisavo) v Londonu je sicer na pogled čudovit. V praksi pa bo težko združevati rdečelistno travo (Imperata cylindrica 'Red Baron'), ki zahteva vlažna tla z netreski, ki ljubijo sušo. Je pa oblikovno kombinacijo možno narediti tudi z drugimi trajnicami. Motiv z vrtnarske razstave v Londonu  nas spomni na možnost druženja cvetočih trajnic z vedno rjavo travo (Carex tenuiculmis) ali njej podobnimi. V alpskih deželah s hladnejšo klimo uspeva na polnem soncu marsikatera trajnica, ki pri nas na Primorskem potrebuje senco. Takšni vzorci torej niso enostavno prenosljivi k nam.

Sonaravno vrtnarjenje v okrasnem vrtu

Ta tema je zelo aktualna in zato ji bomo posvetili nekaj nadaljevanj, ki bodo obravnavala različne vrste okrasnih rastlin. Najprej smo se zavedeli škodljivosti uporabe strupenih kemičnih pripravkov v kmetijstvu in vrtnarstvu zaradi njihovih ostankov v hrani. Šele potem je prišel na vrsto razmislek o njih zaradi vplivov na naše okolje na sploh...
Bradate perunike ne marajo dušičnih gnojil, zlasti ne mineralnih. Sadike trajnic, vzgojene v lončkih, v navadni vrtni prsti in na prostem, tudi v vrtu ne morejo biti zahtevne. Trajnice, ki so preizkušene z vzgojo na prostem brez vsakih kemičnih gnojil in zaščitnih sredstev, bodo ob preprosti vzgoji lepo uspevale tudi v vrtu.

Drevnine in trajnice nekoč in danes

Drevesnice in vrtnarije za vzgojo trajnic se razlikujejo od vrtnarij za vzgojo enoletnic in balkonskega cvetja. Namen uporabe drevnin in trajnic namreč zahteva drugačno tehnologijo vzgoje, če naj bodo rastline trpežne. Res pa je, da se tudi ta veja okrasnega vrtnarstva ni mogla izogniti vsesplošnim trendom hitre vzgoje in transportom na večje razdalje. Zato se je marsikje in marsikdaj podredila zahtevi za enostavno in poceni proizvodnjo in uporabi lahkih šotnic...
Slovenska tradicionalna vzgoja drevnin, ne pomehkuženih in ne preforsiranih. Bujne trajnice, vzgojene v šotnici pritegnejo pozornost. O njihovi trpežnosti pa bi se dalo diskutirati.

Vračanje k naravi

Včasih se je že kar težko odločati ob vsesplošni poplavi sadik vrtnih rastlin, vzgojenih s pomočjo modernih tehnologij, kjer so zakon šotnica in kemičnimi pomočniki ter genski inženiring pri vzgoji novih sort s čisto določenimi iskanimi lastnostmi. Vedno bolj in vedno več ljudi pa ugotavlja, da je vrt prostor, kjer želimo predvsem uživati in živeti zdravo, nekaj početi v zdravem okolju...
Naravo posnemajoča zasaditev trajnic pred drevjem zahteva zelo malo nege. Ekološko vzgojene sadike trajnic v večjih loncih omogočajo tudi oblikovanje vrtnih motivov s takojšnjim efektom.

Ekološki gojitveni ukrepi v nasadu trajnic

Kaj je ekološko vrtnarjenje ali naravi prijazno vrtnarjenje ? Gotovo je to tisto vrtnarjenje, ki spremlja dogajanja v naravi in jih poizkuša do določene mere posnemati. Gotovo je to uporaba čim bolj naravnih metod pomoči rastlinam k dobri rasti. Ne vprašajte pa me, katera konstelacija nebesnih teles je 'ta prava', ker Vam na to ne bom znala odgovoriti. In nihče tega ne more posplošeno vedeti, ker na rast rastlin vpliva mnogo faktorjev in med njimi prav gotovo niso najvažnejši luna in zvezde.  Mnogi smo pri delu z rastlinami zelo uspešni tudi brez poznavanja in upoštevanja nebesnih konstelacij. Nihče pa ne more biti uspešen brez vedenja o zahtevah rastlin po hranilih, vodi, obdelanosti ali neobdelanosti tal ter o njihovih zahtevah glede svetlobe in toplote...
V globokih,  dovolj vlažnih in s hranili bogatih tleh v senci ali polsenci dobro uspeva večina host. Nekatere tudi na soncu, če imajo dovolj vlage in hrane. Sibirske perunike so univerzalci, ki za dobro rast in cvetenje niso izbirčni za vrsto tal. Rastejo v močvirnih tleh, kot tudi v navadni vrtni prsti na polnem soncu ali v polsenci. Med skalami na nagnjenem sončnem terenu v skromno prehranjenih tleh lepo in brez problemov uspevajo razni netreski (in še marsikaj drugega).

Izbira trajnic za ekološki vrt

V vrtu trajnice brez velikih težav gojimo na ekološki način. Pri tem je res že od vsega začetka potrebno delo prav zastaviti in pri sebi razčistiti, kaj sploh pričakujemo od vrta. Ob tem sploh ni res, da mora vrt delovati na pol divje, zapleveljen in neurejen. Lahko ga oblikujemo po svojih željah kar se barvnih kompozicij tiče in tudi strukturo cvetja in listja lahko dosežemo zelo raznoliko ali pa zelo umirjeno, kot nam je pač všeč.  Le pri izboru vrst in sort ter pri izbiri načina vzgoje sadik trajnic moramo zavestno izbirati tiste, ki so za tak način vzgoje primerne...
Tudi ekološko vzgojene sadike trajnic so lahko zelo atraktivne. To je primer zelo lepe, a tudi na bolezni zelo občutljive novejše sorte trajnice. Trajnice se v ekološkem vrtu med seboj lahko družijo tudi na podoben način kot v naravi.

Način in čas sajenja trajnic v ekološkem vrtu

Vrt je oblikovani del narave. Zato tudi v ekološkem vrtu želimo zasledovati nekatere estetske kriterije. Oblikujemo torej tudi nasad vrtnic tako, kot nam je všeč. Ne moremo naravi kar prepustiti, da sama odloča, kaj bo kje raslo. Zato si ob sajenju naredimo plan sajenja in zamisel skozi vzdrževalska dela potem pripeljemo do želenega učinka. Torej tu bo plevel vse, kar raste na nepravem mestu...
Potonike izkopljemo in presadimo ob koncu poletja ali v začetku jeseni. Bradatih perunik ob poletnem presajanju in ne kasneje ni treba nikoli zalivati. Krizanteme iz domačega vrta lahko razdelimo in presadimo le zgodaj spomladi, ko začno odganjati.

Oskrba vrtnih rastlin z vodo

Zalivanje je velikokrat asociacija na mukotrpno delo, ki ga moramo opraviti vsak dan znova. Največkrat se ob besedi zalivanje spomnimo na vsakodnevno škropljenje po vrtni trati ali vsakodnevno zalivanje cvetličnih loncev in korit na dvorišču ali balkonu. Vendar vrtne rastline ob pravilni pripravi zemlje pred sajenjem in pravilni izbiri rastlin še zdaleč niso tako zahtevne in tudi na dopust lahko mirno odidemo brez bojazni, da bodo med tem naše rastline žejne...
Bradate perunike imajo v zemlji zadebeljeno koreniko z rezervo vode in zato jih suša zlepa ne prizadene. Mnogo je sort netreskov in vsi preživijo na vročem soncu v plitvi zemlji tudi brez zalivanja. Volnati čišljak z dlakami na listih preprečuje izhlapevanje vode in velja za izjemno skromnega.

Gnojenje brez kemikalij ob sajenju

Pri balkonskih rožah in lončnicah smo se kar navadili na gnojilne raztopine, ki jih v rastni sezoni uporabljamo enkrat na teden, da bi naše rastline bujno rasle in bogato cvetele. Jeseni jih največkrat zavržemo s šotnim substratom vred. Pri vrtnih trajnicah,  pa je zadeva čisto drugačna. Enkrat jih posadimo in potem od njih pričakujemo, da bodo rasle in cvetele leta in leta. Zato mora gnojenje seveda biti čisto drugačno. Pri sonaravnem ali ekološkem vrtnarjenju pa še zlasti veljajo posebna pravila...
Jesenske astre ob spomladanskem sajenju pognojimo s kompostom, da bodo lepo cvetele že prvo leto. Tudi krizanteme ne marajo prav puste zemlje, zato ob sajenju potrebujejo spodbudo v obliki komposta ali podobnega gnojila.

Dognojevanje vrtnim trajnicam z organskimi gnojili

Dobro pognojena zemlja zadrži rahlost in hranilnost kako leto, potem pa začne učinek gnojenja slabeti. Zato je treba poskrbeti za obnavljanje organske mase v tleh in s tem za dobro rast in cvetenje. Že res, da so vrtne trajnice po svojih zahtevah glede tal in njihove založenosti z rastlinskimi hranili med seboj sila različne. Zato jih delimo na zelo zahtevne, normalno zahtevne in skromne. Njihovim zahtevam primerno seveda ukrepamo. Tokrat bomo imeli v mislih predvsem tiste, za katere običajno rečemo, da imajo povprečne zahteve. In takšnih je seveda največ...
Mešana greda visokih trajnic v impozantni kompoziciji pred drevjem je sestavljena iz različnih trajnic, tudi nekaj bolj požrešnih, zato bo lepa vrsto let le ob vsakoletnem dognojevanju z organskimi gnojili. Potonikam je dovolj, če jim okrog korenin dodamo nekaj komposta vsakih nekaj let. Mnoge trave in tudi trstikovci leta in leta ne zahtevajo praktično nobenega dognojevanja.

Skrb za zdravje in lep izgled trajnic

Na to temo bo potrebnih nekaj prispevkov, ker v enem ni mogoče povedati niti najbolj bistvenega. Današnji bo torej le uvod. V drugi polovici dvajsetega stoletja je v zahodni civilizaciji dosegla uporaba kemičnih pripravkov za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci svojo kulminacijo. Tudi vrtovi in vrtički se tej norosti niso mogli izogniti.  Pri tem so trajnice od nekdaj veljale za svetlo točko, ker so bili njihovi ljubitelji in uporabniki še najbolj zavezani naravnemu vrtnarjenju. Tako v oblikovalskih prijemih, kot tudi pri načinih vzgoje. Vendar je kemija prodrla tudi v določen segment gojiteljev trajnic, zlasti tistih, ki jih gojijo za hiter učinek. In tudi med uporabniki trajnic je bilo in je še vedno kar nekaj takšnih, ki v svoji nepotrpežljivosti od njih pričakujejo predvsem takojšen učinek in brezhiben izgled...
Skalni grobeljnik (Alyssum montanum) je pionirska trajnica gorskih melišč, ki je izjemno prilagodljiva in je dobila svoje mesto tudi v vrtovih. Kot v naravi, bolj ekspanzivne trajnice tudi v vrtu hitro prerastejo tiste, ki so počasnejše v razrasti. Tu je lep primer borbe za preživetje. V nekaj letih netreska ne bo več, če mu ne bomo pomagali. Mnoge homulice so tako zelo prilagodljive, da jih je človek iz sušnih naravnih rastišč že davno naselili tudi v bližino svojih bivališč. V vrtove torej.

Zdravje trajnic v vrtu

Pregrešne misli o stalnem tekanju s škropilko med trajnicami bomo najlaže pregnali, če se že vnaprej odločimo za naravni način vrtnarjenja v celotnem vrtu in seveda tudi na gredah s trajnicami.  To sploh ni težko, je pa povezano z našo splošno življensko usmeritvijo in z nekaj znanja o trajnicah. Pri tem nam bo v veliko pomoč poznavanje nekaterih pravil in metod, s pomočjo katerih zmanjšujemo ogroženost naših rastlin...
Mnoge trave in iz travnikov izhajajoče trajnice so tudi v vrtu zelo zdrave. Listje jesenskih aster (Aster dumosus) včasih napade siva plesen tik pred cvetenjem. Vendar nato zaradi gostega cvetja listja itak ne vidimo. Takoj po cvetenju vse nadzemne dele rastline požanjemo in tako glivice odstranimo iz nasada. V času pred cvetenjem in ob cvetenju je listje bradatih perunik običajno zdravo in lepo. Po cvetenju se začne kmalu počitek in listje porumeni deloma tudi zaradi glivičnih bolezni. Nobene škode ne bo, če ga odstranimo, nasad pa bo deloval urejen.

Pregoste trajnice

Včasih slišimo, da je pregoste trajnice treba redčiti. Vendar ta izraz ponavadi res zajema pri vzdrževanju trajnic posege, s katerimi skrbimo za pravilno pokrivanje tal z rastlinami, nikakor pa to ni redčenje. Redčimo pregost korenček na zelenjadni gredici, trajnic pa ne moremo, ker so njihove korenine med seboj v starejšem nasadu tako prepletene, da ni mogoče izpuliti tu in tam kakšne...
Blazinica sicer sili v soseščino,vendar ne zdrži konkurence višjih trajnic in vse se lepo samo uredi. Posamezne skupine se tesno stikajo in med njimi ni praznega prostora. Včasih v starem nasadu kako skupino v celoti odstranimo in nadomestimo z novo zasaditvijo, kot je tu lepo vidno.

Jesenska barvitost trajnic

Spomladi vsi pričakujemo novo rast in cvetenje.  Jesen pa marsikdo doživlja na vrtu kot turoben čas, ko se cvetje in zelenje poslavlja. Pa je takšna melanholija popolnoma nepotrebna, saj so vrtne gredice lahko živahno cvetoče globoko v jesen, čeprav so se mnoge trajnice že poslovile. Te pač ne zbujajo več naše pozornosti, saj lahko uživamo ob tistih, ki so še tu z vsem svojim bliščem ali nežno strukturo cvetnih latov vred...
Trave med drugimi visokimi trajnicami v svoji jesenski barvitosti. Hermelika Sedum telephium 'Herbstfreunde' in Verbena bonariense  na ozadju rdečelistnega ruja niso prav nič turobno jesenske. Jesenske astre in gaura so dobra kombinacija.

Jesenska opravila na gredicah trajnic

Jesen je rezervirana za prav posebna opravila na vrtu in seveda tudi za prav posebno doživljanje vrtnih lepot med trajnicami. Zato jeseni poskrbimo, da trajnice pripravimo na zimo in seveda tudi na naslednja leta. Saj trajnic ne sadimo za eno ali dve leti, pač pa za daljše obdobje. Dobra jesenska oskrba pomeni tudi urejen videz gredic pozimi...
Praproti bodo hvaležne za debelo plast zastirke iz šote, ki jo naložimo pod listje okrog korenin v pozni jeseni. Skrbela bo za rahlost in kislost tal, vlago in še pleveli ne bodo rasli. Da bodo poleti blazine timijana tako lepo cvetele, moramo poskrbeti z gnojenjem vsako jesen. Kompost enostavno potrosimo po blazini. Voda ga bo sprala h koreninam, saj okopavanje ni ne možno in ne potrebno. Bradate perunike je sicer najbolje iz gostega domačega nasada presajati in razsajati julija in avgusta, a zamudniki to lahko storijo tudi še do zime.

vzgoja in prodaja trajnic
 
Zahtevajte naš brezplačni tiskani cenik-katalog!
Cenik-katalog 2010 pdf (350KB)