.
ČLANKI:
Vsi prispevki in slike so avtorsko zaščiteni. Če jih želite kjerkoli uporabiti nas prosim kontaktirajte.
Člankov se je nabralo že kar lepo število, zato smo jih razporedili v tematske sklope:
Nega trajnic
Razmnoževanje
Bolezni in škodljivci
Izbira primernih vrst in zasaditev
Predstavitev posameznih trajnic
Pomlad
Poletje
Jesen
Zima
O nas
Razno
V običajnem vrtnoljubiteljskem jeziku pod primulo največkrat razumemo tisto cvetlico, ki v različnih barvah v rastlinjakih zacveti že sredi zime ali zgodaj spomladi in jo lahko posadimo na balkon, grob ali v cvetlično posodo. Lahko pa jo imamo kar v dnevni sobi na mizi. Kupimo pa jo lahko v vsakem vrtnem centru in v vsaki cvetličarni ter na vseh mestih, kjer le kaj diši po cvetju. Tu je mišljena Primula acaulis. Mi pa danes ne bomo imeli v mislih teh primul, ampak tiste, ki jih ne gojimo v rastlinjakih, pač pa na vrtovih kot dolgožive ...

Med priljubljenimi gorskimi rastlinami, ki jih gojimo v vrtovih, sta tudi planika in encijan. In marsikdo ju posadi skupaj, potem pa se pritožuje, da eden ali drugi životari ali celo umre. V naravi rasteta včasih sicer blizu drug drugega, nikoli pa na istih rastiščih Različne življenske pogoje potrebujeta. A to so že vrtnarske ali naravoslovne finese ...

V naravi raste tudi v Sloveniji kar nekaj divjih perunik. Tudi vrtni križanci so prisotni že zelo dolgo. Moja mama je imela v vrtu že pred sedemdeset in več leti eno staro sorto, ki jo je baje bila prinesla iz Trsta, ko je v mladih letih živela tam. V Cerkljanskih hribih smo potem otroci vpijali lepoto tudi njenega cvetja in rodila se je ljubezen do rastlin na sploh. Tako sva z bratom Izidorjem potem v življenju kar nekaj svojega čada posvetila tudi bradatim perunikam. Izidor je že na začetku svoje vrtnarske poklicne poti, pred več kot petdesetimi leti, začel z aktivnim delovanjem v svetovnem dogajanju okrog nastajanja novih sort in njihovim ocenjevanjem. Kot dolgoletni član žirije in tudi večkratni njen predsednik na enem najprestižnejših svetovnih tekmovališč za prestižne nagrade novih sort perunik v Firencah ...

Nekatere trajnice, ki so doma na alpskih meliščih, so se v nespremenjeni, torej naravni obliki naselile s človekovo pomočjo tudi v naše vrtove. V izvirni obliki, brez križanja in podobnih vrtnarskih čaranj, jih razmnožujemo s setvijo in sadimo v bližino bivališč. Tako se nekaj gorske lepote lahko naužijemo kar v domačem vrtu, če jih že ne moremo opazovati v naravi ...

SRČKI (na spletu od februarja 2012)
Spominjam se, da jih je imela v svojem vrtu moja mama. In pripovedovala je, da so tam že od nekdaj. Še iz časov avstroogrske. Zgodaj spomladi so zacveteli, ko je bilo drugega cvetja še zelo malo. Kmalu izza narcis so se pokazali njihovi rdeči srčasti cvetovi. In nikoli ni bilo drugega dela z njimi, le pozno jeseni jim me moja mama dodala preperelega gnoja okoli korenin. Sicer pa takrat listja ni bilo več videti, vendar se je točno vedelo, kje bodo naslednjo pomlad spet ...

Na podeželju in v mestnih vrtovih so trajnice nepogrešljive. Nekatere imajo le okrasno vrednost, druge so tudi užitne ali celo zdravilne. Nekatere sadimo zaradi njihove arome, druge so morda pomembne za čebelarstvo, z nekaterimi rešujemo razne ekološke in bivalne probleme. Vse pa gojimo tudi zato, da se ob delu z njimi sprostimo in najdemo svoj duševni mir ob vsakodnevnih skrbeh in večnem hitenju ...
Veliko je kotičkov na vrtu, kjer praproti odlično uspevajo brez kake posebne nege. Taki so tudi senčni prostori, kamor nikoli ne posije sonce. Večina praproti ima rada rahla odcedna tla, bogata s humusom, tudi kisla tla. Niso pa zahtevne, kar se prehranjenosti tal tiče. Zato lepo uspevajo na listovki ali na s šoto bogatih tleh ...

TELOHI (na spletu od februarja 2012)
Poleg našega domačega črnega teloha so tudi pri nas vedno bolj cenjeni številni drugi telohi. Vendar se je treba malo potruditi in poiskati trpežne sadike, če jih želimo posaditi v svoj vrt, jim prav postreči in potem potrpežljivo počakati, da se vrastejo, razrastejo in bogato zacvetijo ...

Ni malo trajnic, ki cvetijo proti koncu poletja in tudi še jeseni, vendar stare dobre jesenske astre
ostajajo nenadomestljive. Pridružujejo se jim novejše in še boljše sorte...

Zelo velike trajnice ne sodijo v vsak prostor. Prav pridejo do izraza le, če niso utesnjene. Gledati jih
je treba od daleč, sicer jih ne vidimo. S svojo impozantnostjo pa dajo marsikateremu vrtu ali javni
zeleni površini posebno vrednost...

Nekoč so krizantemam rekli tudi vsesvetnice, ker naj bi cvetele za praznik vseh svetih, oziroma za
prvi november. Danes krizanteme cvetijo ob vseh letnih časih, vsaj tiste, ki jih kupujemo kot rezano
cvetje v cvetličarnah...

Med trajnicami trave zasedajo čedalje bolj pomembno mesto. So namreč protiutež kričeče barvitemu
cvetju in s svojimi razgibanimi silhuetami dajejo možnost oblikovati bizarne vrtne motive.
Kot tudi sicer velja za vse trajnice, so si tudi
posamezne vrste in sorte trav med seboj zelo
različne...

V vrtovih pogosto ločimo okrasni vrt od užitnega. Ta delitev menda izhaja še iz časov, ko je bilo v
navadi sadne in zelenjadne rastline tudi v domačem vrtu škropiti proti boleznim in škodljivcem. Ker
to navado v glavnem opuščamo, lahko začnemo govoriti o prepletanju okrasnega in užitnega vrta...

Gosta senca, kamor nikoli ne posije sonce, je za veliko večino rastlin neprijazna. Med vsemi
rastlinami so menda prav praproti tiste, ki za svoje življenje potrebujejo najmanj svetlobe. Pa naj bo
to mračen kot v stanovanju, na vrtu ali v gozdu...

Redke so trajnice, ki so vedno lepe. Hermelike gotovo sodijo med takšne.
Tudi v Sloveniji raste v naravi po kamnitih
grmiščih in goljavah skromna rastlina z
mesnatimi listi, ki ji že od nekdaj pripisujejo
zdravilno moč...
